Selektor Matjaž Kek je imel v petek težko nalogo, saj je moral na Uefo sporočiti končni seznam 26 nogometašev, na katere računa na letošnjem evropskem prvenstvu. To pomeni, da je moral s svojega prvotnega seznama prečrtati štiri imena. Od ostalih fantov so se morali posloviti Matevž Vidovšek, Luka Zahović, Miha Zajc in Žan Zaletel.
Timi Max Elšnik pa je po tekmi z Bolgarijo razkril, kako je bilo vse skupaj videti. "Bila je takšna zelo neprijetna tišina v garderobi. Na nek način te prevzamejo takšne emocije, da si misliš, da bi skorajda raje ti ostal doma in da bi namesto tebe kdo drug šel na evropsko prvenstvo. Ker vem, kaj to vsakomur pomeni. Dejstvo je, da si nihče ne želi ostati doma. In res ne veš, kaj reči tem fantom. Na koncu sem samo vstal, Zajc je sedel zraven mene. Objel sem ga, mu dal vedeti, da mi je žal zanj. Od vseh štirih smo se lepo poslovili, se jim zahvalili, kajti zadnjih deset dni, nekateri celo dva tedna, so z nami trenirali. Na polno smo jih pripravljali na evropsko prvenstvo, zdaj pa se jim sanje ne bodo uresničile. To je kruta realnost, to je profesionalizem. Od samega začetka smo vedeli, da bo slej ali prej prišel ta dan, ko bo nekdo odpadel. Ne smemo zdaj z glavami ostati pri tem. Moramo iti naprej. Če bi jaz odpadel, bi bil še naprej prvi navijač te ekipe. Ker smo res povezana skupina, radi se imamo med seboj, se dobro razumemo. Verjamem, da bodo oni štirje naši največji navijači. Želim jim lep dopust, ampak določeni igralci so načeti in nikoli ne veš, kdaj bo morda moral kdo vskočiti. Tako da ta četverica sicer lahko gre na dopust, vendar bo morala še nekaj dni biti v pripravljenosti. In verjamem, da če se zgodi, da kdo od reprezentantov ne bo mogel iti na turnir zaradi poškodbe, da ne bodo odlašali, ampak bodo veseli spet priskočili na pomoč. Vsaj jaz bi bil, če bi bil v tej situaciji. Želim jim lep dopust in da jih bomo mi razveselili z igrami tam. Da bodo ponosni na nas."
Na vprašanje, ali bodo na Euru igrali tudi za njih, pa je odgovoril: "Absolutno. Zanje. Pa za soigralce v klubih, ki vsak dan s tabo trenirajo, da si lahko tukaj, kjer si. Tudi za vse moje soigralce skozi mladinsko šolo, ki je nekakšno sito. Koliko jih odpade, da lahko potem en, v tem primeru jaz, iz mojega okolja izplava. Vsi potem rečejo 'jaz sem z njim treniral', se pohvalijo, tebi čestitajo, so srečni zate. Ker oni zdaj skozi tebe živijo svoje sanje. Igrali pa bomo tudi za družino. Za vse njih bomo dali vsako tekmo vse od sebe, na koncu pa bomo videli, kaj se bo iz tega izcimilo. Vem, da so vsi na nas že ponosni, toda ljudje želimo vedno več. Ni dovolj, da smo samo tam. Če imamo priložnost, ne vem, zakaj ne bi poskušali priti iz skupine. Potem pa je samo nebo lahko meja. Bomo videli …"
