V srce: Kek iskreno o družinski tragediji in kaj mu je pomenila zmaga Slovenije nad Ronaldovo Portugalsko!

Slovenski selektor Matjaž Kek je v marcu preživljal pravo družinsko dramo. Pred prijateljsko tekmo z Malto je izgubil očeta, zaradi česar ga je na gostovanju nadomeščal prvi pomočnik Boštjan Cesar, po vrnitvi reprezentance pa je prevzel vodenje slovenskih nogometašev, a za kratek čas. Spet ga je doletela nova družinska tragedija, zaradi česar je izpustil tudi tekmo s Portugalsko v Stožicah.

Za mnoge slovenske nogometne navdušence se je ustavil čas, za Keka pa ... Kako je doživljal ta dan? Si je sploh uspel ogledati tekmo v Stožicah? "Sem, gledal sem. Ne glede na vse sem gledal prenos in tudi v tem pogledu lahko rečem, kakšno neverjetno moč ima nogomet v naših življenjih. Prvič v življenju sem bil v položaju, v katerem sem preživljal čas v prostorih, v katerih res ni evforije in ki jih polnijo povsem drugačni občutki, stiske. A vendar je tudi tja našel pot nogomet. Ne z bliščem, temveč z neko svojo energijo, ki je nič ne more ustaviti. In tako kot se mešajo vetrovi, nogomet poskrbi, da se tudi v najtežjih trenutkih mešajo čustva. Posebej v drugem polčasu sem občutil, kako je biti najbolj zaskrbljen, kar si sploh lahko, a hkrati navdušen nad tistim, kar vidiš na nogometnem igrišču. Morda pa je bilo v zvezdah zapisano, da tak trenutek slovenskega nogometa doživim na tak način," je v pogovoru za sobotno tiskano izdajo Ekipo SN dejal slovenski selektor in na vprašanje, ali je šlo v tem primeru za zmago Slovenije nad Portugalsko, dodal: "Točno to. To je bil večer, ko se je dogajalo marsikaj, toda v prvi vrsti je Slovenija premagala Portugalsko in mi v res nadrealističnih okoliščinah pokazala, koliko to lahko pomeni in kaj sem v teh letih delal prav. In kako zelo smo se po vseh teh letih s to reprezentanco pojavili na največji sceni in začeli pomeniti toliko, kot pomenijo naši športni asi v nekaterih drugih športih. To je bila zmaga na način in v ozračju, ki sta me navdajala tako z izjemnim zadovoljstvom kot z optimizmom. Morda si lahko mislite, kako nenavadno je bilo moje veselje tisti večer – a še vedno je bilo veselje, kar je precej neverjetno. Ker je navsezadnje tudi šlo za potrditev tega, da smo se upravičeno pojavili na vseh tistih sprejemih ob koncu leta in da smo postali del teh velikih slovenskih športnih zgodb. Morda takrat komu celo ni bilo čisto prav, da smo se pojavili, a ravno zmaga proti Portugalski je po mojem mnenju odnesla še zadnje pomisleke. Tako kot jaz uživam ob Pogiju v rožnatem, tako kot mi je lepo in hkrati težko, ko blesti Luka, a je tako zelo očitno poškodovan, se mi zdi, da so ravno tisti večer vsi dokončno na tak način dojeli slovensko nogometno reprezentanco. Kot del tega. In da mi je bilo to plasirano v ta del življenja – morda pa je res moralo biti in mi je na tak način povedalo še nekaj več."