Glede na to, da prihajate s sestanka s predsednikom NZS Radenkom Mijatovićem, ne gre drugače, kot da začneva na koncu. Za kakšen sestanek je šlo? Hitro bi se lahko utrnila prva misel, da se je dogajalo in zgodilo kaj dramatičnega.
Pa se ni. Nikakor ne. V resnici je šlo za sestanek, ki je bil morda zgolj za kakšen dan zamaknjen zaradi mojega okrevanja in počitka, sicer pa je bil predviden že na začetku reprezentančnega zbora in bi bil v vsakem primeru namenjen vlečenju črte pod te štiri tekme. Ugotavljanju, kaj je bilo dobro, kaj ni bilo dobro, kako in kje smo.
Verjetno ne morete zameriti, da nas tale 'kje smo' vrne k tistim vašim besedam v Beogradu, da se bo na koncu junijskega termina treba zelo resno pogovoriti o reprezentančni prihodnosti. Je bil to ta pogovor?
Seveda je vsak pogovor selektorja slovenske reprezentance in predsednika Nogometne zveze Slovenije zelo resen, to mora biti jasno. A hkrati vem, kaj me sprašujete, in tole je bil povsem običajen sestanek, eden tistih, ki vedno pridejo na koncu nekega sklopa tekem, v tem primeru pa tudi konca sezone.
A saj veste, da ves čas odzvanja in da se je ves čas vrtel tisti vaš pritrdilni odgovor na vprašanje, ali ste pomislili na to, da imate vsega dovolj.
Glejte, na zaključku take tekme je – sploh po takih zadnjih minutah – precej logično, da človek pomisli na marsikaj. Nogomet je čustvena stvar, taka tekma nosi prav posebno močna čustva in skozi glavo ti gre milijon stvari. In na neposredno vprašanje, ali sem pomislil tudi na to, sem iskreno odgovoril, da sem. Potem sem videl, kaj je to sprožilo na Twitterju in drugod in kako se je začelo vrteti, a v resnici sem se že isti večer v Beogradu usedel z vodstvom Nogometne zveze in igralci, nato pa še sam z igralci. Ko sem k temu dodal še noč – sicer nemirnega, a vendarle – spanca, pa so prišla normalna razmišljanja. In niso to več bila tista čustva, ki so jih prinesli tako slaba predstava, tako slab rezultat in pa povsem neposredno postavljeno vprašanje.
Torej danes niste blizu točke, da bi dvignili roke od vsega in rekli, da imate dovolj?
Iskreno mislim, da že takrat nisem bil blizu temu. Dan po tekmi sem skozi neko komunikacijo z igralci, s sodelavci, z vodstvom odpeljal svoje misli od tiste čustvene reakcije na našo res slabo podobo na zelenici Marakane proti tistemu, kar je bilo načrtovano in česar se kljub temu udarcu želimo držati. Morda zveni, kot da bi si premislil, a nikakor ni bilo in nikakor ni tako. To so pač čustva, to so čustvene reakcije, in če jih v nogometu kdaj ne uspeš ali tudi nočeš zadržati, v tem ne vidim nič slabega. Sem pa prepričan, da se bova na čustva in na kazanje v tem pogovoru še vrnila. (smeh)
Vsekakor, neizbežno. A vendarle pojdiva po vrsti. Kako ste sprejeli, ko je temu dramatičnemu prikazu čustev v Beogradu sledila okužba z novim koronavirusom in je bila precej razširjena reakcija določenega dela javnosti, da ste se pod nekakšno pretvezo prikladno umaknili? Vam je bilo to smešno, nespoštljivo, žaljivo?
Nič od tega. Bilo je žalostno spoznanje, kako bolna je v svojih določenih delih današnja družba. Pomisliti na to, da se nekdo skriva za boleznijo, je bolj bolno od bolezni same. Jaz sem bil kar pošteno bolan, a tovrstna namigovanja so bila nedvomno bolna še bolj.
Na srečo se okužba ni prenašala znotraj reprezentance.
To je bila velika sreča in to je bilo pod črto najbolj pomembno. Že v Beogradu sem vedel, da se ne počutim najbolje, da nisem čisto okej. Toda testi so bili negativni in sem pač delal naprej. Ko je prišel pozitiven test, pa sem seveda začel v glavi vrteti vse sestanke, vse pogovore z igralci in vse trenutke, ko bi naša težava lahko postala še mnogo večja. Na srečo je bilo izjemno toplo in smo večerna srečanja večinoma opravili na prostem, zagotovo pa smo potrebovali tudi kar nekaj sreče, da so bili vse do konca zbora vsi testi negativni. Če pa gre kdo v svojih izprijeno žaljivih zablodah tako daleč, da potrebuje moje bolnišnične izvide, lahko uredimo tudi to.
Kako ste potem na daljavo, kar je bila za vas neka nova izkušnja, razumeli, dojeli in videli reakcijo ekipe v Oslu?
Vi ste seveda ekipo naslednjič videli v četrtek na zelenici v Oslu. Jaz pa vem, da se je ...
