Obračuna s prepričljivo najboljšima reprezentancama, ko govorimo o evropskih prvenstvih v tej starostni kategoriji – tako Španci kot Italijani so petkrat osvojili naslov prvaka –, brez dvoma vzbujata skomine slehernemu mlademu nogometašu. Da je pot v četrtfinale trasirana le preko uglednih tekmecev in je uvrstitev med osem najboljših ekip na stari celini pogojena z vsaj enim velikim skalpom, je smola in obenem privilegij. Slovenci bodo igrali na domači grudi; že res, da zaradi koronavirusa skoraj gotovo brez tako silovitega navijaškega vetra v hrbet, a z motivom, večjim od Triglava, ki ga bodo nosili na prsih.
Začetek ne bi mogel biti bolj udaren. Španci so absolutni vladarji v mlajših selekcijah, tudi branilci naslova izpred dveh let, ko je prvenstvo gostila Italija. Udeležba na prvenstvu, ki ga bosta skupaj gostila Slovenija in Madžarska, je zanje petnajsta in dosežena suvereno – brez poraza in z le enim neodločenim izidom (v Izraelu) v kvalifikacijah. Selektor Luis de la Fuente, ki je »male rdeče« vodil že pred dvema letoma, bi lahko v Slovenijo pripeljal popolno zvezdniško zasedbo, a je vprašanje, kdo od igralcev, kot so Ferran Torres (Manchester City), Ansu Fati, Pedri (oba Barcelona), Brahim Diaz (Milan) in Dani Olmo (RB Leipzig), vsi že uveljavljeni nogometaši v članski konkurenci, bo namesto poti v Slovenijo užival v pozivu selektorja A-reprezentance Luisa Enriqueja, se podal v kvalifikacije za mundial v Katarju in okusil članski Euro.
Za ohranitev možnosti za napredovanje bodo morali Aćimovićevi varovanci na drugi tekmi prvega dela premagati Češko, na papirju najlažjo tekmico v skupini. A enako gotovo razmišljajo tudi Čehi. V tem pogledu bo to tekma »za biti ali ne biti«, torej tekma, ki jo je treba dobiti. Češka je na krilih vratarja Petra Čecha, ki je v finalu s Francijo ubranil dve enajstmetrovki, osvojila naslov evropskega prvaka leta 2002, v zadnjih kvalifikacijah pa je bila uspešnejša tudi od Hrvaške. Prvo ime češke izbrane vrste U-21 je vezist Michal Sadilek, ki je že več let najbolj nadarjen nogometaš v državi, pri šestnajstih pa se je preselil v Eindhoven (v letošnji sezoni na posodi v Slovanu iz Liberca). Morda bo v ekipi tudi 18-letni dragulj Adam Hložek.
Italija je stara znanka Slovenije in mladi Slovenci v tej družbi najbolj poznajo prav zahodne sosede. Nazadnje sta se ekipi srečali septembra letos, tako da skrivnosti ne more biti. Za mlade »azzurre« bo to že 21. nastop na Euru, kar je največ med vsemi, s petimi naslovi pa se lahko postavijo ob bok Špancem. V tem trenutku morda nimajo igralca, kakršni so bili Andrea Pirlo (blestel leta 2000), Mario Balotelli (2009) ali Lorenzo Insigne (2013), a v vsakem primeru spadajo v krog favoritov za naslov. Moise Kean (PSG), Gianluca Scamacca (Sassuolo) in še posebej Patrick Cutrone (Wolverhampton, posojen Fiorentini) so nogometaši, ki bodo strah in trepet nasprotnih obramb.
Slovenska skupina B je z naskokom najmočnejša, če za kriterij vzamemo število naslovov na evropskih prvenstvih. Španija in Italija jih imata pet, Češka enega, skupaj torej 11. V skupini A lahko Nemci in Nizozemci sestavijo štiri naslove, v skupini D imajo Angleži dva, v skupini C pa Francozi enega. In čeprav zgodovinski podatki ne morejo biti odločilni, čeprav se razmerje moči spreminja, gre 6. junija v Stožicah pričakovati vsaj eno, če ne kar obe finalistki s tega seznama.
