Trening v Kranjski gori je potekal že kakšne pol ure, ko se je slovenski selektor odločil za zelo neobičajno potezo. Svojo piščalko in vodenje treninga je predal hrvaškemu pomočniku Luki Brkljači, odkorakal z igrišča in se napoti proti simpatični leseni hiški, ki ob idiličnem igrišču služi kot nekakšna mini garderoba, pa tudi kot zavetje pred žgočim soncem. Tam se je na ravno pravšnjo oddaljenost umaknila peščica prisotnih novinarjev in izkazalo se je, da gre Kek naravnost proti njej.
"Takoj ko se bo končal trening, se bom odpeljal. Nočem izgubiti niti minute, v prvem mogočem trenutku grem na obisk k Benetu," je začel in seveda imel v mislih nesrečnega Igorja Benedejčiča, ki po možganski kapi okreva v ljubljanski bolnišnici. "Verjetno se strinjamo, da je Bene najpomembnejši, toda po drugi strani je zelo pomembno tudi, da vi ne ostanete brez česa, kar potrebujete. Zato sem k vam prišel zdaj. Vprašajte karkoli," je nagovoril sedmo silo ob tem pa tudi že sam začel razlagati neke stvari, za katere se mu je zdelo, da bi utegnile biti najbolj zanimive. Za nas in za vas.
Gospod Matjaž Kek. To so tri besede, s katerimi je tovrstna dejanja mogoče najbolje opisati.
