Petar Stojanović se je POKESAL in PRIZNAL: Vam povem, zakaj sem si na Cipru zabil avtogol

Nova reprezentančna akcija je pred vami. Začetek v ligi narodov je bil obupen: dve tekmi, dva poraza. Tisti na Cipru je prišel po vašem avtogolu. Imeli ste dovolj časa, da strnete vse misli. Kaj bi rekli o slabem začetku?
Nikakor nisem zadovoljen z rezultati. Tudi ekipa ni. Na žalost sem bil jaz 'tragik' dvoboja s Ciprom. Prevzel sem krivdo. V nogometu je tako, da si enkrat v vrhu, drugič na dnu. Žal mi je, sploh zato, ker sem dobil priložnost, da se dokažem. Nimamo kaj. Mislim, da so me dogodki na Cipru samo še okrepili, mi dali dodatno motivacijo za dokazovanje. Če se ozrem na reprezentanco kot celoto, potem lahko rečem, da vse skupaj ni v redu. Mislim, da bi morali dati več od sebe in da ne bi smeli izgubiti prvih dveh tekem. Moramo gledati naprej. Res imamo dobro ekipo, tudi vzdušje je dobro. Ta dva rezultata sta morda malce pokvarila naš ugled, a smo mlada reprezentanca, za katero sem prepričan, da lahko nekaj naredi. Moramo stopiti skupaj in gledati pozitivno naprej.

Kakšen je občutek pri nogometašu, ko doseže gol v zaključnih minutah, ko se zaveda, da ni več veliko možnosti za popravek? Kaj vam je šlo na Cipru po glavi?
Takrat bi se najraje zakopal v zemljo. Še posebej, če dosežeš avtogol v reprezentančnem dresu. Če bi se to zgodilo v zgodnejši fazi tekme, bi morda lahko vse skupaj še popravil. Morda dosegel zadetek, prispeval asistenco. Tako pa … Avtogol sem dosegel v zadnji minuti, zaradi njega smo izgubili. Nimam kaj. Takrat sicer razmišljaš o samih najhujših stvareh, zavedaš se, da ne moreš ničesar popraviti, vendar nimam kaj. Mislim, da je bil ta avtogol samo posledica vsega, kar se je dogajalo. Če pogledamo tekmo kot celoto, je nisem odigral na najboljši ravni. Ne samo zaradi avtogola; ta je bil le pika na i slabi predstavi. Moram biti iskren: treba je povedati, ko igraš dobro, in treba je priznati, ko si slab. Po tekmi sem prevzel krivdo. Žal mi je tako za celotno ekipo kot za selektorja. Treba je iti naprej, treba se je dvigniti.

Na obeh tekmah, tako z Bolgarijo kot s Ciprom, je Tomaž Kavčič poudarjal, da vam nima česa očitati glede borbenosti. Toda s tribune se je zdelo drugače. Navsezadnje je bolgarski selektor izjavil, da je njegovo moštvo zmagalo samo zato, ker si je zmage bolj želelo, čeprav je Slovenija bolj kakovostna ekipa. Kako na to gledate vi?
Mislim, da ni tako. Igralci smo profesionalci in vsi želimo dati vse od sebe. Vsakdo si želi zmagati, nihče si ne želi poraza, slabe tekme. Tudi sam si nisem nalašč zabil avtogola. Res pa je, da vsakič, ko izgubiš tekmo, moraš najti razloge za to. Prepričan sem, da imamo kakovost in da lahko za izbrano vrsto damo več. Moramo dati! Sem pa gotov, da vsak igralec da na vsaki tekmi od sebe sto odstotkov. Stvari so se žal obrnile, kot so se. Če bi na obeh tekmah zmagali, se o tem ne bi govorilo. Se pa strinjam, da moramo pustiti srce na igrišču, kajti igramo za reprezentanco. Ta država nam daje veliko in mi ji moramo nekaj vrniti. Upam, da se bomo že zdaj dvignili, dali vse od sebe in nanizali dve zmagi.

Proti Cipru ste priznali, da ste odigrali slabo, le nekaj dni kasneje pa je bila vaša predstava v klubskem dresu povsem drugačna. Z Dinamom ste najprej razbili Fenerbahče v ligi Europa, nato ste slavili še proti Anderlechtu. Kako je mogoče, da se vaše klubske in reprezentančne predstave tako razlikujejo? Ne samo pri vas, pri vseh?
Govorim lahko samo o sebi; očitno je bilo, da sem na Cipru odigral katastrofalno. Tega nisem pričakoval, želel sem igrati dobro. Proti Cipru moja osredotočenost ni bila na vrhunski ravni. Lahko priznam, da tudi … Ve se, kakšen igralec sem. Da puščam srce na igrišču. Na tej tekmi mislim, da tega ni bilo videti. Kadarkoli bom v prihodnosti dobil priložnost, bom poskušal to tekmo s Ciprom popraviti. Ne moreš na vsaki tekmi igrati dobro, kakovostno, lahko pa na vsaki pustiš srce na igrišču, tečeš, se boriš, česar jaz na tisti tekmi nisem storil. Mislim, da je to edini razlog za mojo slabo predstavo. Kar zadeva klubske predstave … Z vsem srcem se borim za ta klub, dajem svoj maksimum iz tekme v tekmo in mislim, da me je v tej sezoni to nagradilo, zato igram dobro. Moram pa to prenesti tudi na reprezentanco. Glede srca, borbe in vsega tega sploh ni vprašljivo! To sem dokazoval že prej tudi v mlajših selekcijah. Edina krivda je tekma proti Cipru … Če si ne bi zabil avtogola, ne bi izgubili. Tudi moja slaba igra bi se morda malce skrila. Še enkrat lahko rečem, da sem jaz eden glavnih krivcev za poraz.

Tekma na Cipru bi se lahko obrnila tudi malce drugače. Če sodnik ne bi razveljavil regularnega gola Šporarja po vaši podaji zaradi domnevnega prepovedanega položaja, bi lahko bili celo eden glavnih junakov zmage.
Takšen je nogomet. Nagradi te ali pa te kaznuje. Pri Šporarjevem golu ni bilo prepovedanega položaja, bila je lepa asistenca, lep gol in prepričan sem, da bi zmagali, če bi ta gol obveljal. Ne bi bil tragični junak tekme, pač pa bi bila moja asistenca razlog za zmago. A sam pravim tako: bog me ni nagradil, ker nisem pustil srca na igrišču. Če bi ga pustil, če ne bi že med tekmo naredil nekaterih potez, ki sem jih, bi bilo vse drugače. Nogomet te vedno nagradi, kadar daš vse od sebe; ko pa ne, te pošteno udari po hrbtu.

CELOTEN INTERVJU S PETROM STOJANOVIĆEM SI LAHKO PREBERETE SAMO V PETKOVI TISKANI IZDAJI EKIPE SN, KI JE NA VOLJO TUDI NA TRAFIKA24.SI!