Zakaj slovenska reprezentanca ne najde poti iz luknje in kaj bi bilo treba narediti, da se izkoplje iz nje?
Oris ekipe je neznan oziroma ga ni. Trenutno ni standardne enajsterice in zame je to največji problem. Okostje ekipe je razvrednoteno in ga sploh ni. Menjamo, menjamo, menjamo igralce in nimamo okostja. Morda smo se kakšnemu igralcu tudi prehitro odpovedali. Mladi, ki pridejo, se niti ne znajdejo v prvi postavi. Tipičen primer je Petar Stojanović. Ko je prišel, se ni znašel, poleg tega pa je imel še veliko smole. Selektor to ekipo pozna že od prej, zato bi moral hitreje sestaviti moštvo, ki si ga je zamislil. Zdaj pa se je ustvaril velik pritisk in mislim, da bo selektor težko še obrnil ladjo v pravo smer. Toda za to so drugi, ki odločajo. Vsi vpleteni bi se morali resno pogovoriti. Moje mnenje je, da slovenska reprezentanca še nikoli ni bila na nižji točki – pa ne govorim samo o tistih, ki vodijo reprezentanco; tudi igralce, predvsem tiste, ki so že toliko časa zraven, bi bilo treba vprašati, kaj si želijo in kaj mislijo. Predvsem govorim o zadnji vezni liniji, v kateri sem igral tudi sam in si to dovolim komentirati. Rene Krhin in Jasmin Kurtić sta že pet ali šest let na isti stopnji. Že prejšnji selektor je zaradi tega izgubil glavo, novi selektor pa ne dela nič drugače. No, res je na Cipru igral Amir Dervišević, toda na prvi tekmi doma z Bolgarijo, ki je bila odločilna, je bilo enako kot že nekaj let. Ekipa je lahko uspešna, ko zna vsak ljubitelj nogometa v spanju našteti osem ali devet igralcev prve enajsterice, pa naj bo to Real, Maribor, Olimpija ali pa slovenska reprezentanca. Sestaviti okostje pa je seveda naloga selektorja.
Mislite, da igralci, ki pridejo v reprezentanco, nimajo pravega naboja za dres z državnim grbom? Da se ne borijo tako, kot se je vaša generacija?
Dejstvo je, da je bila reprezentanca za nas svetinja. Mogoče pa je danes prelahko priti v izbrano vrsto. Takrat, ko smo igrali mi, je moral igralec za to, da je prišel v reprezentanco, v klubu pokazati res izjemno veliko, danes pa ni ravno tako. Res je, da si tudi mi, ki delamo v klubih, želimo, da igralci pridejo v reprezentanco, saj jih potem lažje prodamo. Morda gre sodobni nogomet v to smer, da vse poteka hitreje, kot je včasih. Preveč smo spustili kriterij, kdo lahko igra za reprezentanco. Ni vodilnih, starejših, izkušenejših igralcev, ki bi mlade lahko učili osnov. Potem selektor kliče »vse žive« in reprezentanca se razvrednoti. Tako pridejo težave. Ekipa nenadoma ne deluje več, kot bi morala, in z vsem spoštovanjem do Cipra, ampak če proti tej reprezentanci ne prideš do dveh ali treh stoodstotnih priložnosti, mora biti nekaj zelo narobe.
Po nekaterih govoricah Jan Oblak ni prišel igrat za reprezentanco, ker mu selektor ni dal kapetanskega traku. Je to sploh sprejemljivo?
Ne, to ni sprejemljivo, vendar mislim, da je to izgovor za nekaj drugega. Ne verjamem, da Oblak ni prišel zaradi kapetanskega traku. Reprezentanca je moštvo, ki mora dihati skupaj. Mi smo se glede kapetana dogovorili sami med seboj. Selektor ali zveza lahko postavi določena pravila, toda sčasoma v slačilnici samo od sebe pride na plano, kdo je primeren za kapetana. Imel sem srečo ali pa smolo, da sem bil kapetan. Same probleme sem imel – reševal sem težave s selektorjem, pogajal sem se za premije, reševal situacije, ko je kakšen igralec naredil neumnost ... Kapetanski trak je kar precejšnja obremenitev.
Kaj bi bilo treba narediti, da bi reprezentanca izplavala iz gnojne jame? Zamenjati selektorja?
...
CELOTEN INTERVJU Z MIRANOM PAVLINOM SI LAHKO PREBERETE SAMO V SREDINI TISKANI IZDAJI EKIPE SN, KI JE NA VOLJO TUDI NA TRAFIKA24.SI!
