Ruska reprezentanca, ki so se je pred začetkom SP skorajda sramovali tudi v domovini, je pripravila novo navdušenje svojim privržencem. Španci, pred tem nepremagani na 23 zaporednih tekmah in v vlogi velikega favorita, so ji namreč morali priznati premoč po enajstmetrovkah.
Čeprav je bila Španija veliko večino tekme pri žogi in na ruski polovici, pa nikakor ni našla prave poti skozi čvrsto rusko obrambo. Selektor Stanislav Čerčesov je pripravil previdno taktiko, ki so je je njegovi varovanci dobro držali, pa čeprav so postali prva reprezentanca z dvema avtogoloma na enem SP po Bolgariji 1966.
Sledil je bolj ali manj popoln nadzor Špancev nad igro, ki niti niso posebej pritiskali za drugi zadetek, temveč zgolj zadrževali žogo v svoji posesti. Tako Rusom nikakor ni uspelo ogroziti Davida De Gee, šele v 35. minuti je z roba kazenskega prostora poskusil Aleksander Golovin, a žogo poslal malo mimo desne vratnice.
V 41. minuti pa so Rusi prišli do najstrožje kazni. Po kotu je Artjom Dzjuba streljal z glavo, žoga je zadela v iztegnjeno roko Gerarda Piqueja. Z bele točke je streljal prav Dzjuba in zadel za 1:1 v spodnji desni kot. Ob koncu polčasa je dvakrat na drugi strani poskusil Diego Costa, a Igor Akinfejev ni imel večjih težav.
V tretji minuti sodniškega dodatka je Fjodor Smolov zgrešil iz kazenskega prostora, nakar je sledil podaljšek. V prvem so znova terensko prevladovali izbranci Fernanda Hierra, ki pa jim razen dveh bolj ali manj nenevarnih poskusov ni uspelo doseči česa več.
V 109. minuti je Rodrigo pobegnil ruski obrambi, a ga je na koncu ustavil Akinfejev. V 115. minuti so Španci zahtevali še najstrožjo kazen po vlečenju v kazenskem prostoru, a se sodniki tudi po pregledu posnetka niso odločili zanjo. Že v 121. minuti je do strela z roba kazenskega prostora znova prišel Rodrigo, toda Akinfejev je žogo ujel.
Sledile so enajstmetrovke, pri katerih so pri Špancih zadeli Iniesta, Pique in Sergio Ramos, Kokeju in Aspasu pa je Akinfejev strela obranil, pri Rusih pa Smolov, Ignaševič, Golovin in Denis Čerišev.
