Na tekmah z Anglijo in Švico je na presenečenje mnogih obsedel na klopi za rezerve, po poškodbi Milivoja Novakovića pa selektorju Srečku Katancu ni preostalo drugega, kot da v boj s čvrstimi branilci Estonije pošlje prav Roberta Berića. Vroči napadalec iz Krškega mu je zaupanje vrnil tako, kot najbolje zna – z zadetkom.
Berić bi si težko izbral boljši trenutek za svoj prvi reprezentančni zadetek. Potem ko je pred tem na šestih tekmah, na katerih je za dokazovanje skupaj dobil 285 minut, streljal s praznimi naboji, je tokrat za prvenec potreboval zgolj dve priložnosti. Pri prvi je po podaji Bojana Jokića žogo z glavo zadel nekoliko preslabo, pri drugi dvomov ni bilo. Ko se je znašel sam pred estonskim vratarjem, je bilo le vprašanje, kako ga bo premagal. A dejstvo je, da brez pomoči tekmeca ne bi šlo. Estonski defenzivni vezist Karol Mets je imel ves ljubi čas, da bi žogo tako ali drugače brcnil na varno, toda odločil se je za najslabšo mogočo potezo – okleval je. In Berić je to s pridom izkoristil. "Sploh ne vem, kaj je želel Estonec narediti. Morda je zgrešil žogo, morda se je kar umaknil. Res ne vem. Vem pa, da se je žoga nenadoma znašla pred mano, in seveda sem to izkoristil. No, pa tudi Valterja Birso moram pohvaliti. Lepo je podal," je ob prihodu iz garderobe spomin na zadetek, ki ga nikdar ne bo pozabil, obujal Berić.
PRIČAKOVANO TEŽKA TEKMA
Za Berića to kakopak ni bil prvi zadetek v Ljudskem vrtu. V treh letih v dresu Maribora jih je dosegel kar nekaj, zato je bil še toliko bolj vesel, ker je prvega reprezentančnega zabil prav pod Kalvarijo. "Res se je bilo lepo vrniti v Ljudski vrt, tukaj je vedno vladala posebna energija. Sploh ko smo z Mariborom igrali evropske tekme. Tribune tokrat žal niso bile polne, toda na koncu so nam navijači vseeno na glas zaploskali. Zmago smo krvavo potrebovali in jo tudi dosegli. To je najpomembneje," poudarja 24-letnik, ki je hkrati priznal, da se po baselskem polomu ni bilo težko zbrat.
AVSTRIJCI NAGRAJENI ZA TRDO DELO
Medtem ko Slovenija še trepeta, je Avstrija že na Euru 2016. "Zame to ni presenečenje," pravi Robert Berić, ki je zadnji dve leti preživel pri naših severnih sosedih. "Avstrija z ogromnimi koraki napreduje v nogometu, zato ima posledično vedno boljšo reprezentanco. Toda moti se, kdor misli, da je to stvar naključja. Avstrijski uspeh je zgolj in samo posledica dobrega dela na vseh področjih," je še pristavil slovenski napadalec.
"S psihološkega vidika je bila tekma res težka. Estonija ni naivna tekmica, vedeli smo, da se bodo gostje zaprli in čakali na hitre protinapade, v katerih znajo biti še kako nevarni. Zato je bilo ključnega pomena, da se nismo brezglavo zapodili v napad. Bili smo potrpežljivi, vedeli smo, da bo priložnost za zadetek prišla prej ali slej. Čeprav je res, da smo se do gola tudi mučili, posledično se je v našo igro naselila nervoza. Na koncu se je izkazalo, da priložnosti nismo imeli veliko, a zadetek smo vseeno dosegli. In to je vse, kar šteje," je dejal nekdanji nogometaš Krškega, Interblocka, Maribora in Sturma.
NI BILO PRIJETNO
Mimo vprašanja, kako se je počutil na zadnjih dveh tekmah, ko je kljub odlični klubski formi obakrat obsedel na klopi za rezerve, nismo mogli. Je bil morda celo kaj jezen na selektorja? "Jezen? Ah, ne, niti najmanj. Tudi razočaran nisem bil. V prvi vrsti vrsti zaradi tega, ker vem, kdo ima prednost pred mano in drugimi napadalci. Milivoje Novaković je vrhunski napadalec, ki gole zabija kot po tekočem traku, med strelce se je vpisal tako proti Angliji kot proti Švici. Brezpredmetno je razpravljati o tem, kako pomembno vlogo igra v reprezentanci. Zato tudi ni bilo prijetno, ko se je v Baslu poškodoval. No, mi je pa prav to odprlo vrata v začetno enajsterico in vesel sem, da sem ponujeno izkoristil," je razpredal Berić, ki bo glede na naravo Novakovićeve poškodbe bržčas udarni napadalec Slovenije tudi na oktobrskih tekmah z Litvo in San Marinom.
In kaj pričakovati od zaključka kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2016? Zgolj tretje mesto ali čudež in neposreden preboj na EP? "Verjetno bi bili vsi veseli, če bi se zgodil čudež (smeh). Ampak naš cilj je zdaj tretje mesto. Temu moramo podrediti vse svoje misli in poskrbeti, da se ne bo zgodilo kaj nepredvidljivega."
NERVOZA ZADNJEGA DNE
Za nekaj tednov bo Berić zdaj pozabil na reprezentanco, včeraj zjutraj se je vrnil v Francijo, kjer začenja novo pustolovščino v svoji karieri. Na zadnji dan prestopnega roka je iz Rapida prestopil v Saint Etienne, kjer bo poskušal nadaljevati dobre igre, a se zaveda, da lahko ne bo.
"Čaka me nekaj povsem novega. Francoska liga je predvsem v fizičnem smislu zelo težja, precej težja kot avstrijska. Upam, da se bom kar najhitreje privadil na novo okolje; to bo zdaj na začetku najpomembneje," se zaveda Berić, ki si je ob podpisu pogodbe že ogledal svoje novo domovanje: "Bil sem na stadionu Saint Etienna, ko je igral z Bastio. Moram priznati, da sem bil nad videnim navdušen. Objekt je prenovljen, saj se bodo tam igrale tudi tekme evropskega prvenstva. Prav tako ima Saint Etienne fantastične navijače, pred katerimi bo užitek igrati."
Pa francoski jezik? "Za zdaj slovarja še nisem prijel v roke (smeh). Moral pa se bom lotiti tudi tega, drži. Upam, da bom s pomočjo profesorja hitro osvojil francoski jezik, saj bom imel sicer težave, tam namreč bolj slabo govorijo angleško. Toda če sem se dokaj hitro naučil nemščine, se bom zagotovo tudi francoščine." Ob vsem tem je zanimivo, da ni veliko manjkalo, pa bi Berićev prestop v Saint Etienne tik pred zdajci padel v vodo. "Res je, na zadnji dan prestopnega roka je bilo v zraku ogromno živčnosti, pojavili so se nepotrebni zapleti. Rapid me ni hotel prodati, na vsak način me je želel zadržati. Ampak nisem več rosno mlad, prav tako sem želel narediti korak naprej v svoji karieri. Da se preizkusim še v močnejšem prvenstvu. K sreči se je na koncu vseeno dobro izšlo," je zaključil Robert Berić.