Zmaga nikdar ne bi smela biti nezaslužena. Dejstvo pa je, da so Slovenci včeraj v Katarju na trenutke igrali dobro, toda bili hkrati preprosto preveč nedisciplinirani, da bi lahko izvlekli kaj več. Res pa je, da so imeli odprto cesto do gladke zmage. No, morda ne ravno gladke, zaslužene pa vsekakor. A (pre)mešana zasedba selektorja Srečka Katanca je dobila lekcijo, da na tej ravni nobena napaka ne ostane nekaznovana. Ne glede na nasprotnika ...
- Katanec: Nisem si mislil, da bom jezen
- Puščavska potrditev: Bolj primerljivo za še boljše občutke
- Novaković in Iličić: To je lepo, mar ni?
- Izbrana vrsta v številkah
Ko bo Katar leta 2022 gostil 22. svetovno prvenstvo v nogometu, bo kar nekaj zdajšnjih slovenskih nogometnih zvezdnikov že v pokoju. Milivoje Novaković bo tistega leta praznoval 43. rojstni dan, Samir Handanović bo na torti upihnil 38. svečk, Boštjan Cesar bo zagotovo organiziral veliko zabavo, saj jih bo dopolnil štirideset. Nekateri drugi, ki se počasi prebijajo v izbrano vrsto, pa bodo ravno v najboljših letih. Luka Krajnc, izjemno nadarjeni branilec, s katerim se vse bolj spogledujeta Milan in Fiorentina, bo recimo dopolnil 28 let. Petar Stojanović bo še leto dni mlajši, Benjamin Verbič (29) bi že moral biti uveljavljen nogometaš na evropski sceni, tudi Robert Berić še ne bo tako zelo v letih: junija tistega leta bo praznoval 31. rojstni dan. Skratka, kar nekaj tistih, ki so včeraj zaigrali na katarskih tleh, bo leta 2022 v odličnem, morda celo odločilnem trenutku svojih karier. In v letu prej bo njihov glavni reprezentančni cilj prav preboj v Katar. Kjer so včeraj že dobili približen občutek, kaj bi jih tedaj lahko čakalo. No, čeprav je res, da bo takrat svetovno prvenstvo decembra, včerajšnja tekma pa je bila odigrana ob koncu marca. Ko je bilo v Dohi čez dan kar 30 stopinj Celzija ... Pa tudi: včeraj je bilo na stadionu Jasim Bin Hamad le za vzorec gledalcev – celo manj kot 100! Oziroma smešno malo. Tokrat šejki nikomur niso plačali za to, da bi prišli na tekmo … Ko bo leta 2022 tam svetovno prvenstvo, pa odvečnega prostora zagotovo ne bo.
LAŽJE JE BILO ZADETI
Torej, marsikaj bo drugače, ogrevanje pa je le bilo. In to takšno, da smo vnovič dobili dokaz, da Katarce čaka še ogromno dela, če bodo želeli biti čez sedem let konkurenčni najboljšim na zemeljski obli. Hja, ob tem moramo biti pošteni: tudi na veliko sceno prebijajoči se novi slovenski generaciji še marsikaj manjka. Včeraj, ko so bili odsotni nekateri glavni nosilci igre (Novaković, Handanović, Cesar, Birsa, Iličić), je bilo to še toliko bolj videti. Vseeno pa je bila Slovenija na trenutke – predvsem v prvem polčasu – všečna. Stojanović je po desni znal dobro prodreti, Kevin Kampl je bil, ko se je prebudil, vsepovsod, Dejan Lazarević pa znova prehiter za nasprotnika. In prav Lazarević, ki se je proti San Marinu veselil prvega gola v državnem dresu, je v 40. minuti zapravil najlepšo priložnost prvega polčasa. Stojanović je storil vse, tistega, ki ga je pokrival, je z imenitno potezo poslal po hot dog, kot bi se izrazil Zlatan Ibrahimović. Sledila je popolna podaja pred gol, kjer pa je Lazarević z desetih metrov žogo poslal mimo. Ko je bilo, roko na srce, lažje zadeti kot zgrešiti. Tudi sicer je bilo uvodnih 45 minut občutno bolj v znamenju Slovencev, ki pa premoči niso znali kronati. Nekaj strelov so že sprožili, toda vsi, od prvega do zadnjega, so bili precej lahek zalogaj za katarskega vratarja Sada Al Šeba.
VOLE KOT IZ UČBENIKOV
Če so pred dnevi Slovenci San Marino potolkli na začetku drugega polčasa, se je včeraj drugi del tekme začel precej slabše. Manj kot minuto je namreč Katar potreboval, da je povedel. Po kolektivni zmedi v slovenski obrambi je po žogi z levico mojstrsko udaril Abdelkarim Hasan in s krasnim volejem za učbenike ter ob pomoči vratnice gostiteljem priigral vodstvo. Sicer ni bilo ravno zasluženo, pa vseeno; v nogometu ne šteje vtis, ampak zadetki. Teh bi Slovenija v Dohi lahko zabija kar nekaj, če bi bili nogometaši bolj zbrani. Tudi rezervist Roman Bezjak, ki je v Lazarevićevem slogu v 55. minuti zgrešil nemogoče. Hkrati moramo priznati, da so bili Katarci v nadaljevanju občutno boljši, precej bolj v duhu svetovnega prvenstva, na katerega se že pripravljajo. Jan Oblak je bil nekajkrat na preizkušnji in resnica je takšna, da je še nekajkrat dišalo po katarskem zadetku. Če so Katarci v prvem polčasu zmago skorajda ponudili Slovencem, so v drugem naredili dovolj, da je na koncu pristala v njihovem naročju. Mi smo si predvsem želeli več konkretnosti. Manjkalo je to, kar smo videli proti San Marinu; a tokratni nasprotnik je bil vseeno precej kvalitetnejši. No, tekma pa vendarle le prijateljska. Zato bo poraz hitro pozabljen. Kot dobra lekcija, ki bo nekoč bržčas prišla še kako prav.