Toda ne članska; v mislih imamo kadetsko. Selekcija do 17 let se je prvič prebila skozi kvalifikacije in bo drugič zaigrala na kadetskem prvenstvu stare celine. Prvič se je to zgodilo leta 2012, toda tedaj je imela Slovenija nastop kot gostiteljica avtomatično zagotovljen.
Zdaj je bilo drugače, zdaj je morala četa selektorja Igorja Benedejčiča odigrati šest zahtevnih tekem; tri v prvem krogu kvalifikacij, ki je potekal na slovenskih tleh, tri v drugem, ki ga je gostila Anglija. Obakrat pa je bil recept za uspeh isti: Slovenija je v svoji skupini osvojila drugo mesto, kar je bilo ob povečanju števila sodelujočih na zaključnem turnirju tudi dovolj.
Ob tem nikakor ne gre zanemariti podatka, da so bili nasprotniki Slovenije vse prej kot nogometni avtsajderji. Da si je zagotovila nastop v Bolgariji, kjer bo prvenstvo od 6. do 22. maja, se je morala enakovredno kosati z Anglijo, Portugalsko, Norveško, Romunijo, Turčijo in Severno Irsko. Za slednjo to morda ne velja, za preostalih pet pa zagotovo: gre za ugledne tekmice, ki so nas v preteklosti že velikokrat ugnale v kozji rog.
LAHKO Z VSAKIM
"Mislim, da smo res lahko zadovoljni s tem, kar nam je uspelo," priznava selektor Igor Benedejčič, ki pa si zaslug jasno ne jemlje zgolj zase: "Ah, kje pa. To je uspeh vseh nas: igralcev, strokovnega štaba, NZS. Pa ne nazadnje tudi vseh ostalih, tudi vas, medijev. Vse tri tekme na zaključnem turnirju smo odigrali zelo dobro. Najprej smo premagali Romunijo, ki pa ni igrala slabo in je imela tudi precej nesreče. Nato nas je premagala Anglija, a smo bili v polju vsaj enakovredni, če ne celo boljši. Na odločilnem obračunu z Norveško se je čutila nervoza; uvodnih 20 minut nismo bili prvi, nato pa so se fantje povsem sprostili in zasluženo slavili. Menim, da je naš uspeh čist kot solza. Nihče nam ne more očitati, da si nastopa na evropskem prvenstvu nismo zaslužili. Vseh šest tekem v celotnih kvalifikacijah smo odigrali res dobro. Letos smo pokazali še dodaten napredek v primerjavi z lanskim letom, sem pa ob tem prepričan, da imamo še nekaj prostora za izboljšanje."
Slovenija bo nasprotnike na zaključnem turnirju dobila v četrtek, tudi v Bolgarijo pa zagotovo ne bo odpotovala z belo zastavo. "Zakaj bi? Lahko se kosamo z vsakim, to smo že dokazali. Bo pa marsikaj odvisno od žreba. Bomo videli, koga bomo dobili naslednji teden," pravi Benedejčič.
ŠE BOLJ STOPITI SKUPAJ
Slavju navkljub pa je Benedejčič po velikem uspehu te nadarjene generacije izpostavil tudi nekaj stvari, za katere upa, da se bodo v prihodnje spremenile. "Zaključni turnir smo odigrali v Angliji, kjer hitro dobiš dokaz, da smo še vedno v marsikaterem pogledu daleč zadaj. Tukaj smo bivali v centru za trening, vrednem 135 milijonov … Marsikje v tujini so mladi nogometaši deležni precej večje pozornosti, več se dela z njimi. Mi smo na igrišču navihani in igrivi, vidi se, da smo nadarjeni. Nasprotniki pa imajo velikokrat že formirane nogometaše, ki so kljub mladosti atletsko grajeni. Vidi se, da se z njimi ukvarjajo tudi številni drugi strokovnjaki, ne samo izključno nogometni trenerji. Pri nas so fantje predvsem v svojih klubih vse preveč prepuščeni sami sebi. In to je nekaj, o čemer bi morali razmišljati," je z zanimivo mislijo postregel Benedejčič.
"Kot selektor kadetske reprezentance bi si želel, da bi vsi, ki delujemo v slovenskem nogometu, še bolj stopili skupaj. Saj ne, da vsak vleče v svojo smer. To ni res. Vsi trenerji si zaslužijo pohvale, potrebujemo pa še več takšnih in drugačnih naložb v nogomet mladih. Še bolj moramo sodelovati, vse v želji, da bi bil končni produkt kar najboljši. Znanja imamo dovolj, moramo pa napredovati na nekaterih drugih področjih. Eden od problemov je recimo tudi umetna trava. Razumem klube, ki jih je najbolj strah, da bi številne tekme uničile naravna igrišča, ampak ne smemo si dovoliti, da bi preveč zaostali za drugimi. Zato pozdravljam odločitev NZS, da bodo morali mladi več tekem odigrati na naravni travi. To je ena od tistih stvari, ki bodo še dodatno izboljšale energijo v slovenskem nogometu," je še pristavil selektor.
ČILE KOT DODATEN MOTIV
No, do maja, ko se bo začelo EP, se veliko ne bo spremenilo. Se bo pa v Bolgariji splačalo še dodatno potruditi. Ne bo se igralo zgolj za naslov prvaka, turnir bo dal odgovor tudi na to, kdo iz Evrope bo zaigral na naslednjem svetovnem prvenstvu do 17 let. Tudi to bo na sporedu letos, od 17. oktobra do 8. novembra ga bo gostilo Čile, kjer bo imela stara celina šest svojih predstavnikov.
Štiri vozovnice bodo v Bolgariji v roke vzeli polfinalisti, dve zmagovalca obračunov med štirimi poraženimi četrtfinalisti. Skratka, že preboj iz skupine bo ponujal lepe možnosti za preboj na mundial, to pa je priložnost, ki se ne ponudi velikokrat. Toda ali ima Slovenija dovolj talenta za to? Dovolj igrivosti in navihanosti? Pustimo se presenetiti.