Na Bonifiki so se veselili Ukrajinci, ki so prevladovali v prvem polčasu, v nadaljevanju pa so bili boljši naši upi, si pripravili nekaj priložnosti, vendar jim mreže ni uspelo zatresti. V ponedeljek je na sporedu še prijateljska tekma z Makedonijo v Celju.
Tehnično dovršeni so vajeti igre prevzeli v svoje noge in na ne najboljši travnati površini narekovali ritem. V svojih vrstah imajo nekaj zares odličnih posameznikov, ki so pletli mrežo okrog slovenskega kazenskega prostora in v prvi polovici prvega dela nekajkrat zapretili, toda Zabret je svojo mrežo ohranjal nedotaknjeno.
Pri naših upih je bilo opazno, da so pod vodstvom Primoža Glihe zgolj kratek čas in da bo treba še veliko delati, da bodo zamisli novega selektorja v praksi zaživele na želeni način. Pomanjkanja truda jim sicer ne gre očitati, toda igra nikakor ni stekla, gostujoči vratar je bil bolj kot ne opazovalec dogajanja.
Tudi po vodstvu so bili Ukrajinci podjetnejši, a se izid ni več spremenil, zato pa se je na začetku nadaljevanja vreme, Bonifiko je osvežil dokaj močan naliv. Igralna površina je razumljivo postala hitrejša, v igri je bilo veliko več dinamike, a tudi napak. Zdelo se je, da bodo takšne razmere bolj ustrezale Ukrajincem, vendar je njihova podoba po številnih spremembah v ekipi postala precej slabša.
Slovenci so vse bolj prihajali do izraza in si v 65. minuti pripravili najlepšo priložnost, ko je lepo meril Požeg Vancaš, vendar je vratar Buskan še bolje posredoval.
Fantje v beli opravi so naposled dobili nekaj prepotrebne energije. Kmalu je zapretil še Črnigoj, nakar smo spremljali prizadevanja varovancev Primoža Glihe, da bi si zagotovili izenačenje. V 81. minuti je Ejup odlično izvedel prosti strel, Buskan je žogo odbil, Bajde pa zgrešil skoraj nemogoče, ko žoge z dveh metrov ni zabil v mrežo.
V končnici se je pritisk proti ukrajinskim vratom stopnjeval, toda gostje so se tudi z nekaj sreče dobro branili in v sodnikovem dodatku v protinapadu zadeli še drugič za potrditev zmage.
