V blišču žarometov in pod močnim pritiskom slovenskih nogometnih (pa ne le nogometnih) krogov je Luka Zahović v soboto precej neopazno (to je treba priznati) odigral večji del prvenstvene tekme v Kopru, danes ga čaka gostovanje v Velenju, nato pa v hitrem ritmu nizanja nastopov pred torkovo vrnitvijo na zelenice lige prvakov v Gelsenkirchnu še eno srečanje na domači sceni. V zelo kratkem času bo torej imel še nekaj priložnosti za potrditev slavnega zadetka ali celo za njegovo nadgradnjo, z nogami in glavo lahko na teh tekmah pove še marsikaj, na temo reprezentančne odločitve pa na to temo nima česa dodati. Povedal je vse oziroma je v njegovem imenu vse povedal oče, ki je sinovo odločitev v petek zvečer sporočil jasno in glasno. Čeprav jo zagotovo poznate, naj vseeno povzamemo: Luka bi se zagotovo odzval klicu slovenske članske reprezentance in zaigral za domovino svojih staršev, kar zadeva klic mlade izbrane vrste, pa ga zanima le tisti, ki bi prišel iz rojstne Portugalske. In čeprav bi si v primeru nastopa za portugalsko selekcijo U-21 še lahko premislil ter v skladu s pravili mednarodne nogometne zveze ob prehodu v člansko konkurenco svoje nogometno državljanstvo zamenjal, to možnost popolnoma izključuje. Se pri tem zaveda, da tudi v primeru nastopanja za mlado reprezentanco Portugalske morda nikoli ne bo dosegel ravni, potrebne za igranje s Cristianom Ronaldom? Lahko ste prepričani. Še več, zaveda se celo, da morda sploh nikoli ne bo dovolj dober za polnopravno članstvo v slovenski reprezentanci in za redne vpoklice vanjo. Zaveda se on, zaveda se njegov oče, izjemne tveganosti njunega petkovega nastopa se brez dvoma zelo dobro zavedata oba. Kot se zavedata tudi učinka, ki bi ga njune besede lahko imele na odgovorne v Nogometni zvezi Slovenije in ki bi bil lahko povsem nasproten želenemu.
PRVI KOMENTAR BO KATANČEVA "TISKOVKA"
Nikar torej ne mislite, da je bila odločitev za take besede lahka in na splošno enoznačna. Morda gre res za ultimat, morda tudi oznaka izsiljevanje ni daleč od resnice. Toda Zahovića sta po družinskem dogovoru na to pot nedvomno stopila zavestno in nikakor ne zato, ker bi bila najbolj medijsko odmevna, kaj šele najlažja. Je težka, zahrbtna, v marsikaterem okolju nepriljubljena in nevarna, zato je ne glede na elemente ultimata in izsiljevanja pogum, potreben za tako potezo, treba občudovati. Nevarnost nasprotnega učinka je skoraj tolikšna kot možnost za uspeh in predvsem Zlatko kot neskončno izkušen nogometni delavec to zelo dobro ve. Toda taiste izkušnje so ga naučile, da je železo treba kovati, dokler je vroče, in trenuten status njegovega sina bi le dva tedna pred novo reprezentančno akcijo težko bil bolj vroč. Odločitev za nevarno pot je s tega zornega kota logična in je razumljiva še toliko bolj, če vemo, da je tveganje veliko tudi na strani Nogometne zveze Slovenije. A do njega še pridemo. Najprej velja poudariti, da v tej organizaciji zelo dobro vedo, kam pes taco moli, o čemer ste prav tako lahko trdno prepričani. Če kdo pozna in razume ultimate, če kdo pozna in razume igro tveganja in živcev, potem je to zagotovo predsednik omenjene organizacije Aleksander Čeferin. In če kdo ve, da je za dobro vseh vpletenih v tem trenutku treba molčati, potem je to izkušen odvetnik z brezmejno kilometrino odločanja o še precej bolj kočljivih usodah, celo o človeških življenjih. Na dan, ki smo si ga vzeli za uradno naslavljanje slovenske krovne organizacije, se je zato hitro odločil za pot brez komentarja in vsa pojasnila na to temo prestavil na konec prihodnjega tedna, ko bo na tiskovni konferenci ob predstavitvi seznama reprezentantov za oktobrski kvalifikacijski srečanji s Švico in Litvo spregovoril selektor Srečko Katanec. Kaj se bo dotlej dogajalo v zakulisju matere vseh slovenskih športnih zvez, pa je seveda vprašanje za milijon dolarjev (ali evrov, kakorkoli hočete) in nam bo za vedno ostalo skrito.
NZS BI BILA LAHKO POPOLN GOSPODAR
Kakšno vlogo bo odigrala pregovorna Katančeva trma, ki bi še najhitreje utegnila pripeljati do že nekajkrat omenjenega nasprotnega učinka ultimata? In kakšno vlogo bo odigral zdrav razum, ki ga ob Čeferinu na tone premore tudi selektor, še en možakar z neskončnimi izkušnjami tako iz igralskih kot iz trenerskih časov? Zdrav razum, na katerega se v tej igri Zahovića zanašata v zelo veliki meri. Nikoli se ne bi podala po tej poti, če ne bi dobro poznala tveganja na drugi strani. Pa smo pri njem. Pa smo pri dejstvu, da si Čeferin, Katanec in slovenski nogomet na splošno preprosto ne bodo hoteli privoščiti velikega birokratskega neuspeha. Predstavljate si, da bi bil Luka nekega dne dovolj dober za portugalsko člansko reprezentanco in bi zanjo zaigral le zato, ker ga Slovenija ni pravočasno označila za svojega. Ker v tem čudnem novem svetu reprezentančnega barantanja ni naredila izjeme in pravočasno povlekla razumne, pa čeprav ne najbolj poštene poteze. Pravzaprav bi v zelo omejenem bazenu talentov velikanska škoda bila že, če bi se Zahović mlajši najboljši portugalski zasedbi le približal, a bi držal besedo (ali bi jo v tem primeru res, je seveda drugo vprašanje in druga zgodba) ter ne bi hotel zaigrati za Slovenijo. Odgovorni bodo zagotovo naredili vse, da bi to preprečili, nikjer pa ne piše, da je v njihovih mislih takojšen vpoklic edina mogoča rešitev v slovensko korist. Je pa v tem trenutku zagotovo najmočnejše orožje, saj bi že ena odigrana sekunda Luko priklenila na našo izbrano vrsto in NZS postavila v položaj popolnega gospodarja, ki bi lahko odločal o vsem in ki ne bi imel česa izgubiti. Recimo bobu bob, v tem primeru po prvem vpoklicu lahko naslednji pride tudi po več letih, ko si ga bo fant res zaslužil, v tem času pa lahko na Portugalsko hodi zgolj na dopust. In tudi to zelo dobro vedo tako na zvezi kot v taboru Zahović.
