Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Andrej Miljković
Andrej Miljković
08.09.2014 08:53:41
Deli članek:

Vemo, po kaj smo prišli

Nikola Miljković

Po neskončnem nizu skoraj novembrskih dni se je na Slovenskem naredila nedelja, ki je v vremenskem smislu dobesedno čez noč prinesla malodane najlepše, kar lahko ponudi zgodnji september.

Pot na skrajni sever sama po sebi zato ni bila ljuba izbira marsikaterega poletja oropanega člana talinske odprave. Toda pomen tekme in evforija ob začetku nove kvalifikacijske zgodbe sta med igralci skrbela za zelo vedro vzdušje, optimizem je bilo čutiti na vsakem koraku, v vremenskem smislu pa Estonija ni prinesla tistega, kar bi človek pričakoval.

"Nekoliko slabše sem spal, kriva pa so igrišča, ki so po navadi tudi novembra manj razmočena. Neverjetno, kako nam jo je to poletje vreme zagodlo tako v Sloveniji kot v Avstriji," se je hudoval Kevin Kampl in prav tako obžaloval, da smo za seboj pustili prvi vremensko normalen dan po resnično dolgem času in enega redkih normalnih v zadnjih nekaj mesecih. Je pa bil zato toliko bolj vesel novice, da po spletu okoliščin kljub nekaj tisoč kilometrom v smeri hladnega severa nismo našli vremensko prav nič slabše nedelje.

Če je bilo v Sloveniji večino poletja izrazito prehladno in če je bilo včeraj (ter je tudi danes) normalno, nas je v glavnem mestu Estonije dočakalo za ta čas nenavadno lepo in nenavadno stabilno vreme. Zelo podobna odprava se je pred dobrim letom na streljaj oddaljeni južni finski obali lahko na lastne oči prepričala, kako neusmiljeno je tukajšnje podnebje celo sredi avgusta, kaj šele po dobrem tednu naslednjega meseca.

Obilje sonca in živo srebro na zgornji strani številke dvajset je v tem času prava redkost, a natanko to so razmere, ki so pozdravile slovensko izbrano vrsto in ki bi z logično večerno ohladitvijo morale zdržati najmanj do sredine jutrišnjega dne.

PRIČAKOVANA DVOJNOST DOBRODOŠLICE
Celo v običajni sivini je Talin izjemno simpatično mesto, v zanj nenavadnih okoliščinah pa še toliko bolj. Staro mestno jedro, ki velja za eno najbolj očarljivih v Severni Evropi (za nekatere okuse, ki smo jim zelo blizu, tudi širše) je z odprtimi rokami vabilo k odkrivanju, a medtem ko smo mu mi lahko namenili le kako večerno urico, bodo nogometaši kajpak ostali popolnoma brez njega.

Sloviti Paolo Maldini je proti koncu svoje brezmejno bogate kariere dejal, da se v nogometnem pokoju najbolj veseli obiskovanja mest, v katerih je že bil, a jih ni videl. In po tej logiki so slovenski reprezentanti svojemu sezamu dodali še eno tako mesto oziroma ga je velik del kot takega označil že drugič v svoji karieri, drugič v slabih štirih letih. Zanje je tudi Talin zgolj hotel, stadion in letališče, je pa bil prvi stik s slednjim nekoliko bolj simpatičen kot po navadi.

Morda zaradi majhnosti, morda zaradi izjemne logistične ugodnosti (središče mesta je oddaljeno le pet kilometrov, tudi prizorišče današnje tekme je zelo blizu), morda pa zaradi prisrčnega sprejema, v katerem je bilo dejansko čutiti pričakovano dvojnost. Dvojnost v smislu pozdrava reprezentanci, ki je hkrati prišla kot tekmec na začetku novih kvalifikacij in kot nekdo, ki je Estoncem tako zelo pomagal ob koncu rednega dela potegovanja za prejšnje evropsko prvenstvo.

Predvsem vsak pogled (kaj šele kaj več) estonskega junaka Samirja Handanovića je bil med gostitelji neskončno zaželen, medtem pa smo se mi o vedno zanimivih vtisih na poti na prizorišče tako prelomnega srečanja pogovarjali z Zlatanom Ljubijankićem.

KOMBINACIJA PRIRPAVLJENOSTI IN ŽELJE
"Komaj smo dočakali potovanje, komaj čakamo tekmo, obenem pa je bilo seveda dobro, da smo se tokrat družili malce dlje kot po navadi in da smo v praktično ceotnem tednu opravili veliko zelo kakovostnih treningov. Odlično smo delali, ob tem je še narasla želja po tem, da bi šlo čim prej zares, kar se mi zdi idealna kombinacija," je razmišljal napadalec, ki je bil član reprezentance tudi ob zadnjem gostovanju v Talinu in seveda ob toliko manj posrečeni povratni tekmi v Ljubljani.

"Ampak ni pomembno, kaj se je tedaj dogajalo, pomembna je le ta zgodba. Iz prejšnje potegnimo le poznavanje estonske ekipe in njenega načina igre, ostalo pa pustimo v preteklosti," poziva na podoben način, kot so ves teden pozivali njegovi soigralci. In prav tako na podoben način, kot so to počeli oni, od današnje tekme ne pričakuje nikakršnega lepotnega presežka.

"Moramo vedeti, da bo to trd boj za vsak centimeter, igra na telo, skupek številnih prekinitev in majhnega števila pravih priložnosti. Nasprotnik bo zagotovo izhajal iz načela, da tudi izidu 0:0 prav nič ne manjka, zaradi česar bo še toliko težje. Toda verjamem, da smo na vse to pripravljeni in da sem bomo znali dobro spoprijeti,"
poudarja nogometaš, ki ni želel konkretno napovedati nečesa, kar je bilo tako zelo očitno v njegovih očeh in kar je imelo izrazito pozitiven predznak.

"Ne bom izrekel, po kaj smo prišli v Estonijo, a mi zelo dobro vemo. Konkretne besede na to temo bodo ostale med nami, tako kot bo ostal naš dogovor v zvezi z evropskim prvenstvom oziroma uvrstitvijo nanj," se najprej ni premaknil niti za ped, nato pa je vendarle ponudil nekoliko več. "Samozavesti nam že tako ali tako ne manjka, toda bilo bi je še precej več, če bi nam kvalifikacije uspelo začeti tako, kot si želimo. Ustvarilo bi se še boljše vzdušje in s takojšnjo prednostjo pred Estonijo bi še v večji meri lahko razmišljali tako o zagotavljanju najmanj tretjega mesta kot o napadu na kaj več," sta tako današnja zmaga kot uvrstitev v Francijo iz Zlatanovih oči prešli na malo bolj konkretno raven.