Če bi zagrebški Dinamo lani poleti znova imel svojo drugo ekipo, kot je bilo predvideno, ga danes skoraj zagotovo ne bi bilo v Kopru. In ne bi ga bilo na slovenskem prizorišču. Morda ga vnovič ne bi bilo niti v dresu s slovenskim grbom, potem ko je vmes zaigral za hrvaške mlajše reprezentančne selekcije. Ampak v Maksimirju so odločitev o B-moštvu zaradi takšnih in drugačnih razlogov prestavili, kar je pomenilo, da številni mladi igralci na najvišji ravni takoj ne bodo mogli dobiti priložnosti.
V to skupino je spadal tudi Leo Rimac, kar so Koprčani izkoristili in ga privabili na Bonifiko, kjer 20-letni Škofjeločan iz tekme v tekmo vse bolj razkriva svoj talent. Primorci so dobili odličnega in tržno zelo zanimivega igralca. V dozdajšnjem delu prvenstva je dosegel osem golov in prispeval tri podaje, poleg tega na zelenici opravi še ogromno garaškega dela. Je kot 'ameriški pit bull terier'. Premore ogromno energije, nikoli ne odneha.
Tudi proti Mariboru je bil eden od ključnih mož. V 61. minuti je ob igralcu več zadel za vodstvo kanarčkov z 2:0 in tako rekoč razblinil dvome o zmagovalcu. V torkovem večeru je bilo lepo biti igralec Kopra, ki je naredil pomemben korak proti mednarodnemu odru. "Občutek je fenomenalen, ampak sezone še ni konec. Moram iti naprej, moramo iti po zmage in si zagotoviti mesto, ki nam bo zagotovilo Evropo," je po veliki zmagi preudarno razmišljal Leo Rimac.
V prvem polčasu je zasedba iz Slovenske Istre precej trpela, vendar je v ključnih trenutkih ostala dovolj mirna in zbrana. "Trener nam je govoril, da moramo ostati zbrani, da bodo priložnosti gotovo prišle in da jih moramo izkoristiti. Mi jih smo, oni jih niso in tako smo zmagali," je povedal koprski up, ki je v polno zadel v slogu prekaljenih napadalcev. Veljko Mijailović je vrgel žogo iz avta, Bassirou N'Diaye jo je usmeril za hrbet Luke Krajnca, vse ostalo je v navezi s hladnokrvnim zaključkom naredil Leo Rimac. "Videl sem, da je nasprotni branilec naredil korak proti meni in da bo zaostal. Jojo se mi je drl 'pejt, pejt ... '. Opazil sem vratarja, da je počakal, ko je skočil, sem jo 'pospravil'. In to je to," je akcijo opisal in podoživel glavni igralec zgodbe. Ter potrdil pomembnost Josipa Iličića na zelenici. Ne samo zaradi nogometnih veščin. Tudi njegove spodbudne besede pomenijo ogromno. Če Jojo ne bi bil glasen, če ga ne bi 'priganjal', mladenič morda ne bi vztrajal do konca. Vse do doseženega gola. Majhne stvari so hitro lahko tudi velike ...
