Dobro, morda je mora prehuda beseda. Morda je bolje, če bi zapisali, da bi bilo za mariborskega lastnika priporočljivo, da najde tri milijone evrov. In jih takoj nakaže Udineseju v zameno za Davida Pejičića. Je veliko? Je. S takšno odškodnino bi Mariborčani pravzaprav za trikrat podrli rekord v slovenskem državnem prvenstvu (rekorder je Olimpija, ki je plačala približno milijon evrov za Mitrovskega). Se splača? Pa še kako!
Prav neverjetno je, s kakšno svetlobno hitrostjo raste David Pejičić. Če je bil v drugi polovici jesenskega dela sezone nekako zgolj eden od mariborskih prvokategornikov, je v drugi polovici eden od najpomembnejših členov šestnajstkratnih slovenskih državnih prvakov. Je v fantastični formi. Spomladi je bil na igrišču na štirih tekmah (eno je izpustil zaradi zvina gležnja) in na prav vseh štirih se je vpisal med strelce. Kar je za vezista seveda fantastičen dosežek.
Proti Radomljam se je med strelce vpisal še en mladenič, Nejc Viher. Za Mariborčane sta torej zadela dva 18-letnika. "Zelo pomembna sta. Ugotovila sta, kaj je njuna vloga v ekipi in maksimalno ju izpolnjujeta. Mislim, da se jim na tekmah vrača to, kako dobro trenirata. Če bi prišli gledati naše treninge, bi videli, zakaj Viher in Pejičić zabijata gole. Ni slučajno, da ravno ona dva zabijata. Če bi videli trenažni proces celotnega tedna, bi videli, zakaj je temu tako, tudi vi bi potem rekli 'okej, zato se jima vse skupaj vrača na tekmah'. Oba sta ugotovila, da lahko z delom veliko dosežeta. Spremljata me, delata in vse skupaj se jima vrača. To sta si zaslužila," je oba po tekmi z mlinarji pohvalil Feđa Dudić.
Slednji je zelo zaslužen za to, kako je v tem trenutku videti Pejičić. Kar je zelo dobro opazil tudi trener Radomelj Jugoslav Trenčovski. "Spomnim se recimo prve tekme, ki jo je Pejičić igral proti Celju. Takoj sem ga opazil, rekel, kako dober igralec je. Ampak zdaj, ko dela s Feđo in njegovim strokovnim štabom, je Pejičić še eno raven višje," je pohvalil Pejičića in Dudića.
Ilicali je zmožen plačati
Jasno je torej, da ima Maribor v svojih vrstah dragulja. A težava je, ker trenutno ta dragulj brusi za nekoga drugega – za Udinese. Slednji je namreč Pejičića vijoličastim samo posodil. A Štajercem se je ob sklenitvi posla uspelo izpogajati, da ima ob koncu sezone možnost mladega slovenskega reprezentanta odkupiti. Udinese je bil sicer najprej absolutno proti takšni klavzuli v posojilni pogodbi, toda Mariborčani so vztrajali. Vedeli so, zakaj. Italijanski prvoligaš je ravno zato, ker takšni klavzuli ni bil naklonjen, v pogodbo zapisal, da morajo Štajerci za Pejičića poleti plačati okrog tri milijone evrov, če ga želijo dokončno odkupiti, kar je seveda nora cifra, toda Maribor jo je pod vodstvom Acuna Ilicalija zmožen plačati. Vprašanje je le, ali si tega želi.
Moral bi si. Pejičić je eden največjih slovenskih talentov. Junija bo dopolnil šele 19 let. Njegova tržna vrednost po transfermarktu je že zdaj milijon evrov. Če bi ga Maribor uspel še naprej razvijati, bi ga lahko prodal. Prepričani smo, da za rekordno odškodnino. Ta je v mariborskem klubu postavljena na tri milijone evrov, kolikor so Mariborčani prejeli za Jana Mlakarja. Za Pejičića bi lahko več.
Seveda ni zanemarljivo niti to, da bi Acun Ilicali z nakupom Pejičića dal jasno vedeti, kdo je šef v slovenskem nogometnem prostoru, kar se tiče plačilnih zmožnosti. In bi z nakupom mladega Slovenca hkrati poslal zelo glasno sporočilo vsem tekmecem. Pa še nekaj: Če se je Acun Ilicali odločil, da Pejičića odkupi, potem je zdaj pravi trenutek. Zdaj, pred večnim derbijem. S takšno potezo bi zagotovo razplamtel ogenj med mariborskimi navijači. In sprožil detonacijo prave bombe v slovenskem klubskem nogometu.
Tudi jaz moram kdaj odločiti
Pejičić je po tekmi z Radomljami stopil tudi pred novinarske mikrofone. »Občutki niso dobri. To tekmo bi bilo treba zaključiti že v 20. minuti, ko smo imeli tri smrtne priložnosti. Potem pa se zgodi tak 'penal'. Mislim, da je to kazen, ker nismo prej zaključili tekme,« je bil nezadovoljen 18-letnik, ki je prejšnjo tekmo proti Bravu izpustil zaradi zvina gležnja. Kako je z gležnjem zdaj? »Dobro, moram se zahvaliti vsem trem fizioterapevtom. Dobro so delali z menoj, vsak dan sem imel terapije. Dobro se počutim, še vedno igram s povito nogo, ampak je okej,« je dejal Pejičić.
Slednji je kot rečeno še na četrti zaporedni tekmi, ki jo je odigral, dosegel zadetek. "Zdaj mi ne pomeni toliko. Najpomembnejše bi bilo, da bi osvojili tri točke. Morda pa je vse skupaj nagrada zame, da se še naprej trudim in trdo delam," je povedal o svojem golu.
In o svoji vlogi pri Mariboru pristavil: "Vedno bolj dobivam ritem. Tudi jaz moram kdaj odločiti, pomagati ekipi k zmagi, ne pa samo biti nek člen, ki se trudi. Z ekipo se dobro ujamem. To drugo polovico se mi zdi, da smo vsi skupaj bolj povezani. Tako na igrišču kot izven njega. To se vidi tudi po rezultatih. Tukaj se počutim 'top'."
Pejičić je prepričan, da mu je pri dvigu forme zelo pomagal tudi trener Feđa DUdić. "Sem bolj igralec, ki bi rad žogo. Nekakšna 'desetka'. S Feđo se počutim 'top'. Prebudil je v meni malo adrenalina, presinga. Z njim sem prišel v 'top' formo. Veliko se vključujem, trener pričakuje, da sem 'box to box' igralec, toda s tem, ko sem dobro pripravljen, ko imam za sabo te težke treninge, sem vedno lahko v kazenskem prostoru tekmeca," je razložil.
In na vprašanje o tem, kako velik udarec sta izgubljeni točki ravno pred večnim derbijem, ki je na sporedu v naslednjem krogu, odvrnil: "Tokrat nismo igrali slabo, ne moremo reči, da smo remizirali zaradi slabše igre. Proti Bravu smo igrali slabše, pa smo kar gladko slavili z 2:0. Seveda bi bilo lažje, če bi pred derbijem zmagali. Ampak fantje delamo dobro, spoštujemo trenerja, izpolnjujemo njegove zadolžitve. Samo gol nas mora nagraditi. Tako da gremo v Ljubljano z istim namenom."