Med novimi močmi Mure za nadaljevanje sezone je tudi 22-letni hrvaški napadalec Vanja Kulenović. Jeseni je nase opozoril v dresu velenjskega Rudarja in si prislužil vabilo iz Fazanerije, toda v črno-beli opravi se med turškimi pripravami še ni predstavil. Krive so preglavice s kolenom, a je pregled z magnetno resonanco razkril, da naj ne bi šlo za nič hujšega.
Kakšnega igralca so dobili Prekmurci, se bomo šele lahko prepričali, z veliko gotovostjo pa lahko zatrdimo, da na ravnico že dolgo nihče ni prišel tako motiviran in lačen dokazovanja. Za njim je pravzaprav filmska zgodba o tem, kako močno si je prizadeval, da bi dobil priložnost na prvoligaškem odru, kaj vse je bil pripravljen storiti za to, da bi se mu želja uresničila.
Svojo pot je začel v Bregani, nadaljeval v mlajših selekcijah Lokomotive, prislužil si je poziv v mladinsko ekipo Dinama, s prebojem v članki nogomet je poskusil v Gorici. Bil je na pripravah s prvo ekipo, a hitro dojel, da se mu ne bo izšlo. Prek Zagorca iz Krapine je končal v Samoborju, kar mu je odprlo novo možnost. "Izpadlo je tako, da je to najboljša stvar, ki sem jo naredil. V pokalu smo igrali proti Lokomotivi in izgubili s 4:2, vendar sem odigral tekmo življenja. Opazila sta me menedžerja Mario Musa, nekdanji igralec Dinama, in Dženis Mujčić ter me vzela pod svoje okrilje. Res sta dobri osebi, veliko sta mi pomagala," je v intervjuju za 24sata povedal Vanja Kulenović.
Pred letom dni je igral za Samobor in hkrati delal v avtopralnici ter kot dostavljalec pice, ampak nikoli ni prenehal sanjati o uspešni nogometni karieri. "Opravljal sem kar nekaj del. Takšne, ki so lahko spremljale nogomet, ki je zame številka 1. Nikoli se nisem odrekel sanjam, nisem se zadovoljil z igranjem v četrtem kakovostnem razredu. Ni bilo lahko, a mi je pomagalo, da sem dozorel, se izoblikoval kot oseba," pravi novopečeni muraš.
"Iskal sem zaposlitve, ki so mi omogočala delo v jutranjem ali dopoldanskem času, da sem popoldne lahko šel na trening. Pral sem avtomobile, dostavljal pice, delal sem tudi nočne izmene. Vse samo zato, da sem lahko igral nogomet. Veliko igralcev se izgubi, ko odidejo v nižje lige in se zaposlijo. Izgubijo žar in lakoto po uspehu, mene to nikoli ni zapustilo. Potiskalo me je naprej. Ampak to je šele začetek. Ničesar še nisem naredil. Šele prišel sem v nov klub in zdaj je čas za še več dela, za še več dokazovanja in iskanje še večjega uspeha," je nadaljeval Vanja Kulenović.
V Rudarju je razkrival, da 'ima nekaj', podpis pogodbe z Muro je bil poseben trenutek. "Zgodilo se je ravno pred božičem. Lepšega darila nisem mogel dobiti. Poplačani so ves trud in vso vloženo delo. Leto se ni moglo začeti bolje, v klubu so me odlično sprejeli."
Pred letom dni je bil njegov delovni dan videti takole … "Vstal sem ob sedmih, delal od 9.30 do 16. ure. Prišel sem domov, si malce spočil in se odpravil na trening, pred tem sem v fitnesu opravil ogrevanje. Domov sem se po navadi vrnil okrog 21. ure in se pripravil za naslednji dan. In tako vsak dan. Ko se spomnim, kaj vse sem dal skozi, zdaj pa se zbudim ob devetih in je vse servirano. Čaka me zajtrk in odidem na trening. Takrat sem sanjal o tem, kar ima zdaj, zdaj sanjam nekaj večjega," je med pripravami v Turčiji, ki so se medtem končale, pripovedoval nov varovanec Darjana Slavica.
Gotovo je odločilnega pomena, da v niti enem trenutku ni hotel obupati. "Ko sem dostavljal pice, so mi mnogi govorili: 'Ali še igraš nogomet ali je konec?' Moj odgovor je bil vedno enak: 'Nikoli ni konec.' Vdel sem, da se bom vedno ukvarjal z nogometom. V prvi, drugi, ali četrti ligi, ker mi je nogomet vse. V Samoborju me pozna veliko ljudi. Imel sem veliko spodbude, a bili so tudi takšni, ki so mi vztrajno govorili, da nikoli ne bom dosegel ničesar več od pic in NK Samobor. Dvomi so dvomi, toda na igrišču sem pokazal, kako in kaj. Meni je nogomet življenje. Ne more biti dneva, da ne bi pogledal rezultatov, kdo je s kom igral. Spremljam vse lige in nekdanje soigralce. Vedno sem sanjal, da bom tudi jaz nekoč v položaju, ko bom igral v prvi ligi, želja se mi je uresničila."