Marin Galić Bosnić je 20-letni nogometaš slovenskega drugoligaša Bistrice. Njegov oče je Marinko Galić, nekoč odlični branilec in dolgoletni član slovenske nogometne reprezentance. Po njegovem mnenju se njegovemu sinu, Marinu, že vrsto let dogaja velika krivica. Zato se je Marinko odločil, da na vse skupaj opozori v dolgem zapisu na družabnem omrežju Facebook, kjer je izrazil ogorčenje nad številnimi slovenskimi trenerji v številnih slovenskih klubih, v katerih je igral Marin. Še posebej zgrožen pa je Marinko nad, kot pravi sam, svojim donedavnega prijateljem, Robertom Pevnikom, trenerjem drugoligaša Bistrice, katerega član je tudi njegov sin Marin.
"Malce daljši zapis v prvi vrsti očeta, nato nekdanjega nogometaša in zdaj trenerja mlajših kategorij," je svoj zapis začel danes 55-letni nekdanji nogometaš, ki je v zapisu najprej govoril o svojem otroštvu. "Ko sem kot sedem letni fantek začenjal svoje nogometno življenje, si niti slučajno nisem mislil, da je ta šport toliko krut, sebičen in krivičen. Sam sem imel srečo, da so me v mlajših kategorijah trenirali trenerji z nogometno integriteto, predvsem pa empatijo. Trenerji ali selektorji mlajših kategorij so bili nekdanji odlični nogometaši, ki so svoje znanje znali pretočiti na nas mulce in kasneje pubertetnike. Koprska nogometna šola je bila takrat ob Slovanovi, Olimpijini in Mariborski ena najboljših v Sloveniji, saj je vzgojila plejado vrhunskih igralcev, ki so igrali za člansko moštvo NK Koper ter za reprezentanco Slovenije, ki je bila še v nastajanju in kasneje v plenicah," je začel Galić.
Naštel številne odlične nogometaše, s katerimi je igral tako v Kopru kot v mlajših selekcijah slovenske reprezentance, nato pa se počasi premaknil v današnji svet. "Takrat so trenerji in učitelji/ce bili AVTORITETA, danes pa nujno zlo. Danes otroke vodijo tik tok in youtube, starše pa neizpolnjene otroške sanje. K tem staršem lahko seveda dodamo še mnoge trenerje mlajših kategorij, ki se ženejo za rezultati, ne pa za otroškim veseljem do igre. Danes trenerji iščejo sistemske robote-fizikalce, ne pa igralce z idejo, igrivostjo in nasmehom. Danes GPS meritve sestavljajo ekipe, jutri bo to počela umetna inteligenca. Ker smo ljudje šli v tri krasne," razmišlja Galić.
In dodaja: "Trenerji mlajših kategorij ne razmišljajo o razvoju večine otrok, temveč le peščice izbranih. Ti isti trenerji ne razmišljajo dolgoročno, temveč od danes do jutri. Zaradi takih trenerjev veliko talentiranih otrok preneha s treniranjem pri U15, U17 ali U19. Ker jim je dovolj podcenjevanja in ignoriranja trenerjev, vodij šol ter športnih direktorjev. Dovolj jim je vsakodnevne udeležbe na treningih in tekmah od svojega sedmega leta, priložnost na tekmah pa dobijo igralci, ki so otroki staršev-sponzorjev, igralci pod pogodbo z agenti, igralci, ki so sposojeni s strani drugega kluba in igralci, ki so z žogo na VI, toda na TI z GPS napravo. Morda moderne gps naprave vidijo v bodočnost in pokažejo na računalniku za kateri velik evropski klub bo igral, jaz stara mašina pa tega ne vem."
Galić je pojasnil tudi namen svojega zapisa. "Zakaj vse to pišem? Ker mi je hudo za vse tiste fante, ki so si želeli priložnosti, pa je s strani trenerja niso dobili. Ker je pač GPS pokazal, da ta fant, čeprav zna igrati, ne more in ne sme dobiti priložnosti. Res sem zelo zelo dolgo tuhtal, če napišem tako dolgo objavo na to temo, toda moram! Veliko je otrok, ki se jim godi krivica in veliko je staršev, ki gledajo, kako njegov otrok psihično propada. Ker ON ve, ker starši vedo, ker soigralci vedo, le trener tega noče vedeti. Ker mu ni mar in ker je prepričan, da je najboljši trener daleč naokoli. Da je nezmotljiv in korekten do vseh. Eden izmed teh otrok je na žalost tudi moj sin Marin, katerega gledam, kako zgublja voljo do igre, ki jo obožuje od svojega petega leta, ko je prvo žogo resneje brcnil v moji, takrat šele ustanovljeni nogometni šoli," je razložil.
V nadaljevanju zapisa je podrobno razložil Marinovo zgodbo. Poudaril, da se mu je dogajala krivica tako v Mariboru kot v Aluminiju, kasneje tudi pri Kopru. Pohvalil je Galić klub Tabor iz Maribora in Rudar iz Velenja, kjer se je prav tako preizkušal njegov sin, nato pa se je dotaknil Bistrice, kjer deluje njegov družinski prijatelj Alojz Fricelj. Kot je pojasnil Galić, je njegov sin Marin, čeprav so bili z Bistrico dogovorjeni za prestop k njim, odšel na preizkušnjo v Muro, kjer mu je takratni trener Ivan Kurtušić dejal, da bi bilo zanj bolje, da v želji po večji minutaži odide začasno v drugoligaški klub, zato se je Marin vendarle odpravil v Bistrico.
"Ker smo z Bistrico imeli ustni dogovor o prestopu Marina k njim, sem seveda takoj po tekmi obvestil njihovega trenerja o probi v Muri, za kar je dal vedeti, da ni navdušen. V tistem trenutku nisem vedel, da bo to toliko vplivalo na njegov odnos do Marina in mene, saj sva nenazadnje bila dobra prijatelja. Od prvega treninga dalje je bil Marin tretiran drugače od ostalih, kar je kazal tudi z nenehnim uvrščanjem Marina v drugo postavo in niti enkrat dane možnosti igranja s prvo. V prvenstvu je od 1440 min igral le cca 40 min. Kljub temu, da je v prvi pokalni tekmi ob rezultatu 5-0 za Bistrico dosegel dva zadetka in imel eno asistenco, je na naslednji prvenstveni tekmi ob zmagi 6-0 celo tekmo presedel na klopi," je zapisal Marinko Galić.
"Vsako tekmo je bilo po pet menjav, a nikdar ni bil med njimi Marin. Celo po tekmi z Beltinci, ko je igral zadnjih 10 min (zelo dobro) in ga je trener pred mano (reda radi) pohvalil z besedami, da je to to, ter da bo v naslednjih tekmah sigurno več igral, temu ni bilo tako. Ker je Marin izredno tih in miren ter vse zadržuje v sebi, sva z njegovo mamo kot starša želela s trenerjem, športnim direktorjem in predsednikom imeti prijazen sestanek, kjer bi izmenjali mnenja in morda dobili informacije, ki nam jih Marin morda ni povedal (neprimerno obnašanje, slabo zalaganje na treningih ipd.). Predsednik je organiziral sestanek, na katerega smo se z avtom odpravili v Slov. Bistrico, nakar na pol poti dobimo s strani trenerja sporočilo, da njega zaradi družinskih obveznosti ne bo. Nezrelo in nekorektno. Z Marinovo mamo sva bila seveda razočarana in donekle celo besna, za kar sva od predsednika ponovno zahtevala sestanek, ki pa se je zgodil čez štiri dni v enem izmed mariborskih lokalov," je zgodbo naprej nadaljeval Galić.
"Sam začetek sestanka je bil šokanten, saj si je trener takoj vzel pravico in nas ponižal z besedami, da se on nima z nami kaj pogovarjati. Glede na to, da sva do takrat bila prijatelja, je bilo to naduto in popolnoma nepotrebno. Sestanek je potekal v arogantnem stanju trenerja in športnega direktorja (predsednik je bil zelo korekten), s katerega smo vseeno odšli upajoč na prespano noč in ohlajeno glavo predvsem s strani trenerja. Kaj se je po tem sestanku zgodilo? Trener je postal še bolj nadut in maščevalen, saj ga je v Ljubljani pri rezultatu 2-0 za domače zadnjih 15 min poslal v igro, zadnji krog v Velenju niti sekunde, na kar je v četrtek prišel dan, ki si ga bom zapomnil do konca življenja. Maščevalnost v vsem svojem sjaju," pravi Galić.
Ki je nato razložil, kaj se je tisti četrtek zgodilo. "Na pokalni tekmi v Grosuplju so po prvih 45 min z igralcem več proti NK Brinje vodili z 0-1, na kar je trener pokazal, zakaj je pragmatičnost vse manj priljubljena, saj je popolnoma zaprl igro in v 80-i min na moje presenečenje in seveda veselje, dal Marina v igro (malce čudno, glede na to, da Marin ni obrambno usmerjen igralec). Toda ni ga dal zato, ker mu zaupa, temveč, da se mu maščuje. Igralci NK Brinje so celotni drugi polčas napadali in bilo je le vprašanje časa, kdaj bodo izenačili. To se je v 87-i min tudi zgodilo in se je šlo v dva podaljška po 15 min. Takoj po prvem podaljšku je Marina zamenjal z drugim igralcem, s čimer ga je ponižal pred soigralci, trenerji, igralci in trenerji nasprotnega moštva ter vsemi, ki smo tekmo gledali preko youtuba. Priznam, da sem bil razočaran, kot nikoli pred tem. Celo noč sem prejokal in se spraševal, kaj je moj sin komurkoli grdega zakrivil, da se mu to dogaja?," je zapisal Galić.
In nadaljeval: "Toda trener se tu ni ustavil. Naslednji dan mu je popolnoma skrušeni Marin v sporočilo napisal, da ga zaradi neprijetnih dogodkov in slabega počutja ne bo na trening. On mu je odgovoril, da je trening obvezen, ker imajo za tem skupno večerjo. Marin mu je odgovoril, da ga je na tekmi tako ponižal, da se enostavno ne počuti sposoben priti na večerjo, ter jim vsem skupaj zaželel dober tek. Trener mu je odgovoril, da si lahko na internetu pogleda kako je odigral tekmo, ter naj nato oceni, če ga je kdo ponižal. Za konec je napisal, da pa je mogoče on (Marin) njega razočaral. In to še vedno ni bil konec, saj je po večerji napisal Marinu, da mu želi uspešno v kakem drugem klubu in ga izbrisal iz komunikacijske skupine."
Kdo ima v tem primeru prav, ali je to Marinko Galić ali Robert Pevnik, presodite sami. Celoten Galićev zapis pa si lahko preberete spodaj. In si sami ustvarite mnenje …
