Ta se je pri Liverpoolu kalil vrsto let, se prebil tudi do prve ekipe, nekdanji mladi angleški reprezentant pa je pred letom dni našel svoje mesto pod mariborskim soncem. Tokrat smo ga povabili na vožnjo z vlakom.
"V Angliji sem pogosto uporabljal vlak, v Sloveniji se zdaj prvič vozim z njim," je bil nove izkušnje vesel Sheyi Ojo.
Sheyi sicer prihaja iz okolice Londona in je drugi otrok petčlanske družine. Njegov oče Olu je delal v nepremičninah, mama Natasha v prodaji, vezist vijoličastih ima štiri in pol leta starejšo sestro Demi in sedem let mlajšega brata Tobyja, zaradi česar se otroci med sabo niso veliko družini. "Več časa sem preživel s sestro, brat je bil premajhen, skupaj tako nisva preživela veliko časa. Na sploh pa sem bil od nekdaj zelo samostojen. Nikoli nisem potreboval, da bi me kdo zabaval, da bi se kdo moral igrati z mano. Vseskozi sem zunaj igral nogomet, sorojencev tako nisem potreboval, da bi se imel dobro," je Ojo opisal svojo družino, s katero je zelo povezan.
NEKAJ OTROŠKIH PRIJATELJEV V ZAPOR
Okolje, v katerem je odraščal, je sicer opisal kot neidilično. Za London je med našim pogovorom na vlaku večkrat dejal, da je nevarno mesto. "Če ne bi bilo nogometa, bi verjetno pristal v povsem drugačni situaciji, to je med kriminalci. Nekaj otroških prijateljev je moralo v zapor," je pojasnil.
Dejal je, da je bil sam sicer ubogljiv otrok, ki je včasih kakšno ušpičil, a na sploh je bil neproblematičen, še posebej po tem, ko je pri šestih letih začel igrati nogomet. V mladih letih se je preizkusil še v atletiki in tenisu. "Bil sem sprinter na kratke proge in tudi v atletiki sem bil uspešen, a ko sem se moral odločiti, mislim, da je naposled nogomet izbral mene," in s tem se bolje ne bi mogel ujeti.
VČASIH POZABIM, OD KJE SEM PRIŠEL
Anglija in nogomet sta tudi sicer pojma, ki sta močno prepletena, kjer milijoni dihajo po nogometno. Da je našemu sogovorniku v tem športu uspelo, je glede na konkurenco in množičnost neverjetno, pravi danes. "Hvaležen sem za pot, ki je za mano in čutim, da lahko dosežem še veliko več. Včasih pozabim, od kje sem prišel, od kod izhajam, a vem, ko se oziram nazaj, da mi je uspelo nekaj posebnega," je razlagal 28-letni Anglež, ki je na tej poti premagal veliko ovir. V nekem pogledu tudi samega sebe.
RES SEM BI SLAB PORAŽENEC
"Sovražil sem izgubljati in zato so me označili kot igralca s slabim odnosom. Zelo slabo sem reagiral ob porazih. Kričal, tolkel in brcal sem kot razvajen majhen otrok, ko česa ne dobi. Nisem upošteval trenerja, bil sem res slab poraženec, bilo je kar noro," se je spominjal hudih izpadov, ki bi ga lahko stali kariere. Zaradi takega obnašanja so ga odslovili pri enem od klubov, kamor je kot otrok šel na preizkušnjo, in to je bila zanj dragocena lekcija: "Že kot otrok sem se tako naučil, da moram veliko bolje nadzorovati čustva, veliko sem delal na tem."
ZDAJ ŽELI NIGERIJO BOLJ SPOZNATI
Ojovi imajo sicer nigerijske korenine. Mama je bila rojena v Nigeriji, oče pa v Londonu, a je odraščal v Nigeriji. Ko sta bila stara 20 let sta se preselila v angleško prestolnico, a Sheyi pravi, da doma družinskih korenin niso izpostavljali, nigerijska kultura nikoli ni bila v ospredju. "Mi smo iz Londona, mi smo Londončani," je zatrdil Sheyi.
"Moja starša sicer hodita v Nigerijo, tudi jaz sem bil, a nazadnje pred 15 leti. Takrat smo šli na neko poroko naših sorodnikov, tam smo ostali kakšna dva tedna. To je vse, česar se res spomnim. Zdaj, ko sem starejši, si veliko bolj želim iti v Nigerijo, jo spoznati, izkusiti. Ne morem pa reči, da imam močne povezave z Nigerijo, ne poznam okolja, tam nimam prijateljev," je razložil.
NOSIL BI OBLEKE IN KRAVATE
K pouku kot mladenič nikoli ni hodil z velikim veseljem, je priznal. "Šole nisem imel ravno rad," se je zasmejal. "Nisem bil slab učenec, mislim, da sem kar inteligenten, bil sem vesten pri šolskem delu, naloge vedno naredil, a zame je bil nogomet od mladih nog daleč na prvem mestu. Rad sem imel zgodovino, njene zgodbe o preteklosti, in angleški jezik, to mi je šlo dobro od rok. Včasih sem veliko več bral kot danes, tu sem se res vedno potrudil, medtem ko nisem imel rad pouka znanosti. Ko je nogomet začel postajati resen, me ocene niso več zanimale, a če nisem opravil nalog, sta mi starša grozila, da ne bom smel na trening, torej, imel sem nekaj, kar bi lahko izgubil, zaradi česar sem jih vedno tudi naredil. Če ne bi bilo nogometa, ne vem, če bi bilo kaj drugega, s čimer bi me lahko 'izsiljevala'," se je široko nasmehnil.
Kot otrok sicer ni hrepenel le po poklicu nogometaša: "Hotel sem se ukvarjati s poslovnim pravom. Ne vem, kaj mi je bilo (nasmeh). Hotel sem početi nekaj v poslovnem svetu in verjetno bi se znašel v tem, če se mi v nogometu ne bi izšlo. Nosil bi obleke in kravate," je zasanjano razmišljal nogometaš.
CELO NA BBC-JU SO POROČALI O TEM
Od malih nog je po talentu izstopal med vrstniki. Pri 11 letih je prvič dobil občutek, da je nekaj posebnega, ko so na njegove tekme začeli prihajat predstavniki angleške reprezentance in največjih angleških klubov kot so Arsenal, Chelsea, Liverpool, … Nekaj let kasneje so ga vsi omenjeni klubi tudi snubili, da bi se pridružil njihovim akademijam. Njegov oče je v množici ponudb elitnih klubov naposled izbral Liverpool.
"Spomnim se, da so celo na BBC-ju poročali o tem. Nisem vedel, kaj se je zgodilo, tako hitro je vse potekalo. Naslednji dan sem bil v Liverpoolu, kjer nisem nikogar poznal," se je spominjal časa, ko je bil star 14 let.
Starša sta v Londonu pustila svoji službi in družina se je – razen sestre, ki je takrat že obiskovala fakulteto – preselila v mesto Beatlov. "Sem imel breme na ramenih? Takrat ne. Zdaj pa ga čutim. Selitev je spremenila vse, vsa naša življenja. Starša sta zapustila službi, brat je zamenjal šolo, šli smo v neznano mesto. To je bila velika žrtev moje družine, česar pa se takrat nisem zavedal. Vse bi se lahko obrnilo drugače, to je svet poln tveganj, a na koncu se je dobro izšlo," si je lahko oddahnil in če se ne bi? "Resnično ne vem, ker o tem nisem nikoli razmišljal. Kar je iskreno rečeno res noro. Nikoli, nikdar nisem pomislil, kaj bo, če se to ne izide. Ne vem … Tako sem bil osredotočen na svojo pot ali pa pač nor, da nisem pomislil na to."
ZAME JE BIL TO KOT ZAPOR
Prve tri tedne je v Liverpoolu živel pri družini, ki je skrbela zanj, dokler se mu tam ni pridružila njegova družina. "Zame je bil to kot zapor," se je danes nogometaš NK Maribor smejal spominom 14-letnika. "Naporen urnik zasebnega pouka s tutorjem in treningov, druga hiša, soba, hrana, vse je bilo drugače. Bilo je težko, če sem iskren, takrat mi je bilo najtežje, ti trije tedni so bili zame kot pekel. Pa je bila družina, pri kateri sem bil, prijazna, a toliko sprememb naenkrat je bilo preveč, ta svet je bil čisto drugačen od vsega, kar sem poznal," je dejal nogometaš, ki je sicer navijač Arsenala, nekdaj pa je sanjal tudi o tem, da bi igral za Barcelono.
V BISTVU SEM TA TRENUTEK BREZDOMEC
Ko smo ga vprašali, kam gre, ko gre zdaj domov, se je v smehu prijel za glavo. "V bistvu sem ta trenutek brezdomec (smeh). Svojo hišo v Liverpoolu sem oddal v najem, moja družina in prijatelji so v Londonu, kjer pa nimam kakšnega stanovanja. Ko se vrnem domov, sem tako v kakšnem hotelu," ali pa pristane na kavču kakšnega prijatelja: "V bistvu je kar noro, ja (smeh)."
Ko se je preselil v Liverpool, je sanjal in hrepenel (p)o tem, da bo zaigral za prvo ekipo oziroma v premier ligi. Sanje so zanj 20. marca 2016 postale resničnost, star je bil 18 let. "Ko mi je to uspelo, je bilo nekaj posebnega, nato o tem nisem več razmišljal, osredotočal sem se na sedanjost. Zdaj mi marsikdo zavidljivo pravi, s kom sem igral, kaj sem igral, in šele zdaj vidim, kaj mi je uspelo, da sem se prebil do sem," se je zamislil Ojo, ki je kot najljubšega soigralca pri redsih izpostavil Philippa Coutinha.
HAMILTON JE ODRAŠČAL V BLIŽNJI OKOLICI
Ko je odraščal, je bil njegov veliki nogometni idol Ronaldinho, a enega je našel tudi zunaj svojega športa, to je dirkač formule ena Lewis Hamilton. "Odraščal je v bližnji okolici, kjer sem jaz, in nekako sva prehodila isto pot. Hamilton je seveda gromozanska zvezda, a najina pot je podobna, iz česa je prišel do sem, kjer je. Čutim, da sva si v tem pogledu podobna. Prav tako pa tudi v tem, da ima rad modo, da je tudi poslovnež, vse to občudujem pri njem, te teme so tudi meni blizu," je dejal naš sogovornik, ki ob nogometu redno spremlja prav kraljico bencinskih športov: "Ni mi še uspelo iti na dirko, a nekega dne … Spa je moje najljubše prizorišče."
Kot član različnih ekip in mladih angleških reprezentanc je Sheyi prepotoval že skoraj ves svet, preden je prišel v Maribor je zunaj Združenega kraljestva igral še v Franciji in Belgiji. "V Evropi sem bil praktično povsod. Kot turist pa bi zelo rad obiskal Japonsko, pa Bali, šel bi nekam na toplo."
PREVEČ SEM LEN
Japonska se je na vrhu seznama potovanj znašla tudi zato, ker je suši ob italijanskih jedeh, njegova najljubša hrana. "Zanimivo se mi zdi, da nikoli nisem jedel afriških jedi, ki me zdaj veliko bolj mikajo. Sem pa tak, da bom poskusil vse, kar mi postrežete," je razložil in dodal, da zna kuhati, a da to počne redko, ker se mu preprosto ne da. "Preveč sem len," se je glasno zasmejal ljubitelj počasnejših glasbenih ritmov, kot jih na primer ustvarja glasbenica Tems.
Sheyi je tudi dokaj reden obiskovalec koncertov, kot najboljšega je izpostavil koncert raperja Draka ter skupni koncert Beyonce in Jay Z-ja, ki ga je obiskal nedavno. Kar zadeva visoke kulture, pravi, da si je v Londonu ogledal nekaj predstav v različnih gledališčih: "A to ni moj najljubši hobi (smeh)."
HITRI AVTOMOBILI IN ROČNE URE
Je pa eden njegovih najljubših hitra vožnja in adrenalin, ki jo ta prinaša. Kot rečeno zato rad spremlja F1, za dušo si je v zadnjih letih kupil številne hitre avtomobile. "Nekega dne bom vozil tudi formulo, gotovo. Ko bom imel enkrat več časa, bom gotovo poskusil dirkati s formulo, za zdaj so tudi gokarti v redu," se je široko nasmehnil.
"Sem lastnik štirikolesnika, imel pa sem veliko zelo hitrih avtomobilov. Ferrari, Lamborghini, McLaren, Mercedes, Audi, … Zelo rad imam hitre avtomobile," kar nam je postalo povsem jasno. "A ni tako, da jih imam v garaži 15, temveč avto vozim dve leti, potem pa ga zamenjam," je razlagal in razkril še eno strast, za katero je tudi sicer premožni Anglež pripravljen odšteti kopico denarja: "Ročne ure, a prav danes si je nisem nadel. Za ure in avtomobile nedvomno zapravim največ svojega denarja."
NI ME NAPADLA (SMEH), A RES MI JE BILO GROZNO
V Mariboru Sheyi živi izredno umirjeno, priznal je, da večino prostega časa preživi za malim zaslonom. "V bistvu sem precej dolgočasen," nas je nasmejal s priznanjem. "Veliko gledam televizijo, pri srcu so mi drame, serije kot sta Kriva pota ali Beg iz zapora, všeč mi je tudi serija Nepremagljivi dvojec," je našteval svoje najljubše.
Ob našem druženju smo ugotovili, da je sicer Sheyi umirjen, sproščen, v določeni meri tudi introvertiran. "A to je pogosto odvisno od družbe," je zatrdil in dejal, da ni plašen, a da ga je res strah le ene stvari, sovraži podgane. "V moji nekdanji hiši v Liverpoolu sem enkrat naletel na podgano. Ni me napadla (smeh), a res mi je bilo grozno," se je spet nasmehnil.
LJUDJE SO ME ZASLEDOVALI
V Liverpoolu, pravi, da je še vedno znana osebnost, pogosto ga prepoznajo in prosijo za fotografijo, v času, ko je igral v tem klubu, pa je doživel marsikaj zanimivega. "Občasno je bilo neprijetno. Ljudje se me zasledovali na ulici, se vozili za mano vse do mojega doma. Takrat sem se vedno odpeljal kam drugam, se vozil, dokler niso obupali in me pustili pri miru. Na ulici, kjer sem živel, smo imeli tudi varnostnike, na srečo se ni zgodilo nič hudega, a taka pozornost človeku ne godi," je opisoval drugo stran slave.
Navijači NK Maribor so gotovo opazili, da je telo njihove številke 17 porisano s tetovažami. Obe roki v celoti, prsa, zgornji del hrbta, … "Prvega sem si dal delat, ko sem imel 14 ali 15 let, šlo je za roki v molitvi in verz iz Biblije na zgornjem delu leve roke," nas je presenetil. Sta mu starša to pustila? "Seveda, da ne," se je zakrohotal: "A ko sta opazila, je bilo že prepozno (smeh)."
Ojovo telo je danes polno religioznih, motivacijskih podob in zapisov, vsak ima poseben pomen. "Veliko jih je in nisem še končal. Spodnji del hrbta je na vrsti naslednji," se že veseli novih tetovaž.
NERAZUMLJEN
Oja so vzgajali v krščanski veri, verjame v boga, se obrača nanj, a v cerkev ne hodi. "Ne verjamem, da je cerkev edini prostor, kjer lahko najdeš vero, ne potrebujem cerkve, da bi se počutil povezan z bogom. Zdaj si sicer prizadevam brati Biblijo. Celotno, od začetka do konca, česar nisem prej nikoli storil. Na spletu občasno najdem kakšen navdihujoč verz," je razlagal nogometaš, ki smo ga – kot smo že mnoge sogovornike – vprašali, kako bi opisal samega sebe. "Nerazumljen," je Sheyi ustrelil kot iz topa.
NISEM VZVIŠEN
"Imam občutek, da ljudje menijo, da sem zelo zaprt, da sem predvsem vzvišen, da mislim, da sem boljši od vseh, a v bistvu sem zelo normalen. Ko me spoznajo, mi marsikdo reče, da je presenečen, da sem povsem navadna oseba. Take reakcije me pogosto čudijo. Da, rad imam lepe stvari, obleke, nakit in mogoče kdo meni, da se s temi stvarmi postavljam nad druge. Pa se ne. Sem zavedna oseba, veliko mi pomeni, kakšen vtis dam, včasih se zaradi mnenj okolice zadržim in recimo ne nosim ure, zaradi katere bi mi očitali, da se 'važim'," je razpredal o nerazumevanju.
Pred seboj ima Sheyi še kar nekaj let nogometa, kaj pa potem? "Vidim se v poslovnem svetu. Ne vem, če bi nogomet lahko povsem zapustil, hkrati pa ne vem, če bi ostal del tega sveta. Trener ne želim biti, prej funkcionar," je dejal Sheyi Ojo in dodal, da ga bomo na stara leta gotovo srečali nekje na toplem.
