Prvi mož Celja povsem odkrito: "Riera in Kovačević? Stvar je takšna, če .."

"Tekmovanje v Evropi, še posebej v ligi prvakov, to so sanje vsakega nogometaša in človeka, ki dela v nogometu. To so tudi moje sanje. Da pripeljem himno lige prvakov v Celje," je o smelih ciljih kluba povedal 55-letni Kolotilo in dal slikovito primerjavo, kaj bi mu to pomenilo.

"To je nek življenjski mejnik. Ko sem šel enkrat s prijateljem kot čisti amater lovit ribe, sem ujel devetkilogramsko ščuko. Povprečna tehta precej manj, dva, tri, morda pet kilogramov. Tako da so mi nekateri drugi ribiči, ki imajo precej več znanja in izkušenj z ribolovom, takrat dejali: Valerij, ujel si devetkilogramsko ščuko, zdaj lahko nehaš, svoje si naredil. Himna lige prvakov v Celju pa je ta moja ščuka v nogometu."

V ligaškem delu lige prvakov si želi Kolotilo Celje videti že v naslednji sezoni. Na poti do tega ga čaka precej izzivov, eden glavnih bo zadržati španskega trenerja Alberta Riero, ki je dodobra spremenil miselnost v slovenskem prostoru.

Kolotilo: Iz Crvene zvezde nas niso kontaktirali glede Riere

Za Riero, ki ima pogodbo s Celjem do konca te sezone, naj bi vladalo veliko zanimanje tujih klubov, v javnosti krožita predvsem imeni Crvene zvezde in moskovskega Spartaka. Pri Beograjčanih gre za zdaj bolj za medijske pritiske, saj, kot zatrjuje Kolotilo, celjskega kluba še niso kontaktirali, Spartakova težava pa je v tem, da ne igra v evropskih tekmovanjih, kar je neko Rierovo osnovno motivacijsko vodilo za naslednji korak na trenerski poti.

"Riera z nami nima slabe pogodbe, tako da tudi številke, o katerih so pisali mediji glede Crvene zvezde (ta naj bi mu nudila 1,6 milijona evrov na leto z dodatki; op. STA), niso presenečenje zanj. V Rusiji bi dobil celo dvakrat več. Jaz bom poskusil narediti vse, da bo Albert čim dlje ostal v Celju. To, jasno, pomeni več stroškov za klub, ampak na koncu se to lahko izplača," je poudaril.

V klubu so dogovorjeni, da se glede podaljšanja pogodbe s trenerjem pogovorijo čez kakšen mesec. "Realno pričakujemo še kakšne ponudbe zanj, ampak trenutno smo osredotočeni na tekočo sezono, s tekmami konferenčne lige na čelu."

A mogoč je tudi drugačen scenarij in odhod Španca, za prihodnost Celja pa se Kolotilo ne boji. "Ne smemo pozabiti, da imamo zelo dobro ekipo. Ta ima slovenske reprezentante, litovskega, beloruskega, mlade fante, vrnili smo nekaj vrhunskih slovenskih igralcev iz tujine. Mi smo smetana slovenskega nogometa. Ekipa pa je temelj, na katerem gradi trener. Če bo v prihodnje dobil priložnost kateri drugi strateg, bo dobil priložnost delati na močnem temelju."

Za Kovačevića si Celje želi rekordno prestopno vsoto

Prav nič pa se prvi mož kluba ne veseli naslednjega prestopnega roka, čeprav bo v njem Celje dobilo povratnika po poškodbi Armandasa Kučys, saj kot pravi to vsakič znova v klub vnaša nemir. "Ko že razmišljaš, kako bi vsaj malo počival v zimski pavzi, pa se začne to prestopno obdobje, ki je lahko zelo naporno," je potarnal. Pozimi bodo tujci iz Celja skušali odpeljati predvsem napadalca Franka Kovačevića, ki je v tej sezoni zablestel s 25 zadetki v vseh tekmovanjih.

"Kovačević je trenutno najboljša evropska 'špica'. Številni se pogovarjajo o njem, ampak zanj še nisem dobil ponudbe," je povedal Kolotilo in razkril, s kakšno ponudbo bi bil zadovoljen: "Zadovoljen bom z rekordno odškodnino za Celje in Slovenijo. Torej večjo, kot je Olimpija dobila za Raula Florucza in Ezekiela Hentyja," je povedal Kolotilo. Olimpija je omenjena nogometaša prodala za več kot pet milijonov evrov.

"Vse to je lepo in prav, da po eni strani zaslužimo. A po drugi imamo cilj, da zadržimo fanta, posebej če ponudba ni neka resna. Omenil bi poletni prestop Tamarja Svetlina (h poljskemu prvoligašu Korona Kielce za 800.000 evrov; op. STA), s katerim nisem bil zadovoljen. Ne zaradi tega, ker nismo dobili več denarja, temveč zato, ker si je Tamar zaslužil več, saj je odličen igralec. Želim mu seveda vse najboljše, ampak če bi ostal še pri nas, bi lahko zaslužil še več in bil še boljši igralec," meni Kolotilo.

Ta si predvsem želi to, da bo ekipa pravočasno zgrajena za lov na ligo prvakov, čeprav se zaveda, da kljub velik prednosti v domači ligi naslov domačega prvaka še ni zagotovljen. "Govorili smo o ciljih za ligo prvakov. Če kdo hoče oditi, je bolje, da gre danes kot poleti. Ker tako bomo imeli še pol leta, da bo ekipa prava do julija. Videli smo namreč, tudi pri Nikiti Josifovu, Artemijusu Tutyškinasu, Lukaszu Bejgerju, da adaptacija traja približno pol leta. Zato je bolje, da gremo v poletje s čim manj spremembami v kadru."

S Celjem želi ustvariti slovensko blagovno znamko

Kolotilo je skupaj s partnerji v Celju dobrih pet let. "Načrti ob prihodu so bili, da bomo zmagovali, da bomo prvaki. Vse to je prišlo, a drugače, kot smo to pričakovali," je ocenil Kolotilo.

Prihod v slovenski nogomet je bil zanj nova izkušnja. "V vsaki državi je neka zaprta družba, v katero težko prideš. Moraš poznati ljudi, ne moraš kar priti in reči 'jaz sem kralj'. Treba se je učiti, tudi jezika, miselnosti, spoštovati tradicijo, zakon ... Ko dodaš še svoje znanje, to prinese rezultat," meni Kolotilo, ki živi v Sloveniji, si tu želi narediti svoj dom, bil je tudi že na Triglavu in je reden obiskovalec smučarskih skokov v Planici, tako da že ima kar nekaj "pravih slovenskih značilnosti".

Zagotavlja, da se ne želi iti zgolj zaslužkarstva. "Res si želim zgraditi nekaj večjega, klub, ki bo ponos Slovenije. Ljudje, ki pridejo na tekme, mi nalagajo odgovornost. Klub pa ni moj, je celjski, je slovenski. Hočem, da bo narodna znamka. Želim, da svoje izkušnje s številnih potovanj po svetu delim mlajšim in jih še kaj naučim," je poudaril.

Prav njegova "slovenskost" je po njegovem tudi razlika delovanja celjskega kluba v primerjavi z na primer tujimi vlagatelji v druge slovenske klube. "Jaz imam res rad Slovenijo. Svoje življenje vidim v Sloveniji in to je osnovna razlika v primerjavi z drugimi tujimi vlagatelji," meni celjski predsednik.

Ta pa se tako kot drugi upravitelji klubov v Sloveniji sooča z nekaj izzivi. Ena je omejenost trga in posledično manjša privlačnost za tuje sponzorje. "Zelo pa sem hvaležen lokalnim pokroviteljem, ki nas radi podpirajo," pravi Kolotilo in nadaljuje, da so v Sloveniji majhni tudi prihodki od vstopnic.

Dodatna težava glede recimo temu evropske konkurenčnosti slovenskih klubov so tudi visoki davki, meni Kolotilo. "Na Poljskem, kjer igra veliko slovenskih nogometašev, ima klub na primer za plačo 500.000 evrov neto za igralca celoten strošek približno 600.000. Pri nas mora klub za enako plačo igralca odšteti 1,2 milijona bruto," je navedel Kolotilo in pojasnil posledične številne in zgodnje odhode obetavnih igralcev v tujino.

"Po mojem mnenju pa mora biti ena glavnih prioritet tako nas lastnikov kluba, kakor tudi države, razvoj športne infrastrukture. Če te ni, ne moreš vaditi, privabljati mladih v šport," je zaključil Kolotilo.