Celje - Legia 2:1 (0:1)
Celje – Stadion Z'dežele. 8000 gledalcev. Glavni sodnik: Javier Alberola Rojas (Španija) 6,5.
Strelci: 0:1 K. Urbanski (17), 1:1 Iosifov (72), Karničnik (77)
CELJE: Leban 8,5, Nieto 6, Bejger 6 (od 78. Vuklišević 6), Tutyškinas 6 (od 59. Vodeb 6), Karničnik 8, Avdyli 6 (od 59. Lisakovič 6,5), Jevšenak 5,5 (od 46. Hrka 6), Kvesić 7,5 (od 86. Kotnik -), Iosifov 7,5, Kovačević 6,5, Šturm 6. Trener: Albert Riera 7.
LEGIA: Tobiasz 6,5, Wszolek 6,5, Pankov 6,5, Kapuadi 6, Vinagre 5,5, Kapustka 6 (od 86. Zewlakow -), Augustyniak 6,5, K. Urbanski 7 (od 78. Elitim 6), Krasniqi 6,5 (od 86. Chodyna -), Čolak 5,5 (od 69. Rajović 6), Stojanović 6 (od 69. V. Urbanski 6). Trener: Inaki Astiz 5,5.
Rumeni kartoni (1-3): Kvesić (53); Augustyniak (48), Kapustka (66), Zewlakov (87)
Rdeči kartoni: -
Priznamo, celjski nogometaši pod vodstvom odličnega Alberta Riere so nas že tako zelo razvadili, da smo začeli njihove evropske obračune jemati kot nekaj samoumevnega. No, pravzaprav smo začeli kot nekaj samoumevnega jemati njihove zmage na evropskih tekmah. O tem je nedolgo nazaj pred evropskim spektaklom proti grškemu velikanu AEK-u govoril tudi španski strokovnjak na celjski klopi. O tem, da so grofje z odličnimi predstavami prisilili nogometne navdušence na sončni strani Alp, navijače Celja, predstavnike medijev in kar je najpomembnejše, celjske nogometaše, da začnejo verjeti v to, da lahko Celje v Evropi premaga vsakogar. Tudi sedem, desetkrat bolj vredno ekipo. Tudi ekipo s precej več evropskimi izkušnjami. Tudi ekipo, ki je na papirju izrazit favorit. Tako je bilo v minuli sezoni, še posebej pa je to izrazito v tej sezoni, v kateri Albert Riera po zmagi na Irskem proti Shamrocku nezadovoljno razlaga, da bi v primeru, če bi dosegli še en gol, bili prvi na skupni lestvici konferenčne lige. V kateri kapetan Žan Karničnik odkrito napoveduje ponovitev uspeha s prejšnje sezone (četrtfinale konferenčne lige), prvi strelec Franko Kovačević pa povsem resno sanja o osvojitvi najmlajšega Uefinega klubskega tekmovanja. Nekaj, kar se je še ne tako dolgo nazaj zdelo blodnja prve vrste, je zdaj postala realnost. Resda uresničljiva v idealnem scenariju, toda vendarle realnost. Ni ga junaka, ki bi v tem trenutku upal staviti svojo hišo na to, da Celjani ne bodo videli četrtfinala konferenčne lige tudi to sezono. No, skoraj prepričani smo, da v tem trenutku ni junaka, ki bi takšno stavo upal skleniti za primer celjske (ne)zmage v konferenčni ligi.
Rieri zapisi niso bili všeč
Prišli smo torej tako daleč, da so Celjani v dvoboj s poljskim gigantom, kar Legia vsekakor je, vstopili v vlogi favorita. Na stavnicah in v nogometnih pogovorih. Nekateri bi rekli celo, da v vlogi izrazitega favorita, kajti Legia je po katastrofalnem startu v državno prvenstvo – po 13 krogih so na vsega 10. mestu prvenstvene lestvice –, ostala brez romunskega trenerja Edwarda Iordanescuja. Na papirju je bilo vse na strani Celjanov. Vse, razen morda zadeve, na katero Albert Riera nima vpliva. In ki ga je pred tekmo zelo zmotila. »S Celjem imam pogodbo do leta 2026, zato do prihodnjega poletja ne morem podpisati ničesar. Odidem lahko le s soglasjem kluba. Ni mi všeč, da se o takšnih stvareh govori pred pomembno tekmo. Zavedam se, da je to del posla, če si tuji klubi želijo mene ali koga izmed igralcev, se morajo obrniti na klub,« je odgovoril na zapise srbskih medijev, ki so ga dan pred tekmo z Legio že ustoličili kot novega trenerja srbskega giganta, o tem pa je navsezadnje na novinarski konferenci Crvene zvezde pred tekmo lige Europa proti francoskemu Lilleu govoril tudi zdajšnji trener rdeče-belih Vladan Milojević.
Španski strokovnjak ne mara takšnih medijskih zapisov, predvsem ne dan ali dva pred pomembnimi celjskimi obračuni. O tem smo se lahko prepričali že v minuli sezoni, ko je bil jezen na Ekipo, ker smo povzeli pisanje določenih hrvaških medijev, ki so ga selili na klop hrvaškega velikana Dinama. Seveda Riero v tem pogledu več kot razumemo, ker takšne zadeve hočeš nočeš odvračajo ne samo njegovo, temveč tudi pozornost njegovih varovancev od tistega, kar bi moralo biti v fokusu, to pa je jasno dvoboj proti Legii.
Raztreseni prvih 70 minut …
Ne bomo trdili, da je bilo ravno to pisanje krivo, da so Celjani tokrat v nasprotju s pričakovanji skozi večji del tekme odigrali (pod)povprečno. A morda je vplivalo na vse skupaj, navsezadnje se tako resno, tako konkretno – srbski mediji so celo pisali o plači (1.6 milijona evrov na sezono) Riere –, o odhodu Španca s celjske klopi ni govorilo še nikdar. Dejstvo je namreč, da na zelenici nismo videli tistega, kar smo pričakovali. Niti približno. Seveda je tudi celjski trener opozarjal, da je pred njegovo ekipo izredno težka naloga, kajti Legia je vse prej kot naivna ekipa, četudi pogled na lestvico poljske prve lige tega ne kaže, toda vseeno je prevladovalo prepričanje, da bodo Celjani tisti, ki bodo dominirali. Pa niso. Daleč od tega. Večino tekme so bili v precej podrejenem položaju.
Poljaki so bili tisti, ki so zagospodarili na igrišču od prve minute. S svojo fizično premočjo so zlahka dobivali dvoboje tako na tleh kot po zraku, brez prevelikih težav pa so prihajali v nevarno cono. V prvih 15 minutah so tako že imeli dve odlični priložnosti, a na celjsko srečo je Antonio Čolak po odlični podaji Augustyniaka z lepega položaja meril nenatančno, nato pa je nekaj minut kasneje eden od junakov večeri (če ne celo prvi junak) Žan-Luk Leban vpisal svojo prvo od številnih obramb, ko ga je poskusil premagati Augustyniak. Vseeno celjski vratar ni vsemogočen in v 17. minuti je klonil. Legia je izvedla odlično akcijo, najprej je do strela prišel Krasniqi, Leban je odlično posredoval, vendar je Kacper Urbanski odbitek pospravil v mrežo. Nekaj minut kasneje je po podaji Wszoleka Čolak poskusil z glavo, vendar je bil nenatančen. Grofje so bili precej raztreseni. Sicer so prišli do nekaterih situacij, vendar se je po strelih Maria Kvesića (dvakrat) in Nikite Iosifova izkazal gostujoč vratar Kacper Tobiasz. Poskus Milota Avdylija je zletel preko gola, to pa je bilo pravzaprav vse, kar so Celjani zmogli v prvem polčasu.
… Odlični zadnjih 20
Albert Riera ni bil zadovoljen s predstavo svoje ekipe. Predvsem zvezna vrsta je izgubljala dvoboje s Poljaki, zato je Španec bolj 'finega' vezista Florjana Jevšenaka zamenjal s precej bolj robustnim Darkom Hrko. Vseeno so na igrišču še naprej prevladovali gostje. In domači se lahko zgolj Lebanu zahvalijo, da so ostali v igri. Celjski vratar je namreč počel čudeže med vratnicama in vidno spravljal v obup poljske nogometaše, ki kar niso mogli verjeti, kaj vse jim je Leban obranil. Kacperju Urbanskemu in Antoniu Čolaku je recimo obranil poskusa kar v razmaku nekaj sekund, po še eni lepi poljski akciji pa se je izkazal še z eno čudežno obrambo, ko je še enkrat poskusil Kacper Urbanski. Zdelo se je, da drugi gol Legie visi v zraku, toda nato je prišlo do popolnega preobrata.
Če si Celjani za prikazano v prvih 70 minutah zaslužijo grajo, jim lahko za zadnjih 20 minut zgolj čestitamo. In lahko zapišemo, da je to, kar so pokazali v zaključnih minutah tekme, odlika velikih ekip. Grofje postajajo ena izmed njih. Velike ekipe izvlečejo dober rezultat tudi takrat, ko ne blestijo. In ko se je že zdelo, da so domači v nokdavnu in smo samo čakali popoln nokavt Legie, so varovanci Alberta Riere vstali kot feniks iz pepela. Najprej je v 72. minuti Mario Kvesić poskrbel za še eno v nizu magičnih globinskih podaj, kakršne zmorejo le redki. Poslal je fenomenalno žogo do hitrega Nikite Iosifova, ki je odlično zaključil in izid izenačil. Zgolj pet minut kasneje pa so Celjani že vodili. Zadel je Žan Karničnik. In kakšen zadetek je to bil! Slovenski reprezentant je tako odlično kresnil po žogi z okrog 25 metrov, da je Danijel Šturm zmagoslavno roke v zrak dvignil, še preden je žoga sploh prečkala golovo črto. Krilni napadalec Celja je vedel, da je Karničnik sprožil neubranljiv projektil proti poljskim vratom, mreža Legie se je zatresla in celjski stadion je eksplodiral. Do konca tekme so grofje dokaj zlahka nadzorovali tekmo, uspešno branili prednost, v zaključku tekme pa so zapravili dva odlična protinapada za tretji zadetek. Za to bi skorajda bili kaznovani v 93. minuti, ko je Legia imela zadnjo priložnost na tekmi, a še z eno fantastično obrambo se je izkazal Leban in nas tako dokončno prepričal, da si zasluži oznako MVP-ja tega obračuna.
