Druga tekma v tej sezoni konferenčne lige in - druga zmaga. A to še ni dve. Druga navdušujoča zmaga, je treba nujno dodati. Celjani so namreč ponovno odigrali imenitno, v prvi plan pa je ponovno stopil super vroči hrvaški napadalec Franko Kovačević. Potem ko so mu en zadetek razveljavili po dolgem ogledu posnetka, je bil prvi veljavni prava mojstrovina, vredna večkratnega ogleda. Drugi pa je bil čisti instinkt že nekaj časa neustavljivega napadalca .
»Zemljevida, na katerem ni utopije, ni vredno niti ošvrkniti s pogledom,« je trdil bržčas najbolj znan Dublinčan vseh časov, Oscar Wilde. Citat, ki ti v trenutkih, ko skušaš doseči nekaj nemogočega, lahko da krila. Četudi je speven, globok in mojstrski, ga Celjani, ob teh nastavkih ter formulah, ne potrebujejo. Zdi se namreč, da ni ovire, ki je ta hip, tudi v primeru izostanka Fortuninih posegov, ne bi bili zmožni preskočiti.
Grofje so uprizorili demonstracijo premoči in suvereno opravili z nalogo. Na krilih Franka Kovačeviča, ki znova ni hladil cevi in se je podpisal pod dva gola, so pod streho spravili nove tri točke. Ter napravili velik(anski) korak proti uvrstitvi v izločilne boje.
Albert Riera, strateg z Balearov, je svojim varovancem v avgustu nadel vzdevek petarde, v septembru pa kralji vrnitev ... Bodo tokrat ob vsem označeni še za tiste, ki vedno ohranijo tudi nedotaknjeno mrežo? In če mislite, da bo vzdevkov počasi zmanjkalo, kar brez skrbi. V lanski sezoni je Svit Sešlar podrl rekord KL po številu asistenc, v tej bo morda Franko v njej dosegel največ golov, pa se tu seveda ponuja nova lepa priložnost za unikaten nadimek. Albert Riera pa ima, v to nikar ne dvomite, dovolj dobro domišljijo, da si bo izmislil še kakšnega.
