Poleti leta 2017 je bil že vse dogovorjen z Barcelono. Kot eden najbolj vročih igralcev francoske ligue 1 in najboljši igralec Nice je tako navdušil legendarnega Xavija, da ga je kar sam predlagal Kataloncem. Do prestopa ni prišlo, kar je Serija povsem potrlo. Še pol leta je ostal v Franciji, potem odšel v Anglijo, kjer je za kar 30 milijonov okrepil Fulham. To je še vedno tretji najdražji prestop v zgodovini kluba iz Londona. V svojem življenjepisu ima Jean Michael Seri še drugo ekipo Porta, Pacos Ferreiro, Galatasaray, Bordeaux, Hull City in nazadnje Al-Orobah. Za Slonokoščeno obalo je odigral kar 62 tekem, zabil štiri gole in odigral eno ključnih vlog pri osvojitvi naslova afriškega prvaka s Sloni. Po hudi poškodbi gležnja je bil nekaj časa brez kluba, nato pa je sledil prihod v Ljudski vrt. Za Maribor Seri še ni zaigral, a kot pravi sam, se tudi ta trenutek približuje.
Najprej vas moramo vprašati: Kako ste?
Dobro sem, dobro sem.
Kakšno je vaše zdravstveno stanje?
Dobro, dobro, zares dobro. Vse bližje sem povratku na igrišča, kar je odlično.
Kdaj vas lahko pričakujemo nazaj? Kdaj je predviden datum povratka?
Ni specifičnega datuma za moj povratek, vendar smo na dobri poti. Kar je odlično. Včasih, ko si v procesu rehabilitacije, se ne počutiš dobro, moraš malce stopiti na zavoro, iti nazaj, preden lahko greš naprej. Toda na srečo pri meni ni tako. Vsak dan sem vse boljše. Predvidenega datuma povratka nimam, ampak nazaj bom zelo zelo kmalu.
Torej pričakujete, da boste zaigrali še v tem delu sezone? Da boste nazaj pred zimsko pavzo?
Zagotovo! Zagotovo! Kot sem rekel, točnega datuma ne morem reči. Ne morem reči, da bom nazaj tega in tega novembra, toda zagotovo bom igral nekaj tekem pred zimsko pavzo.
V slovenski ligi smo že imeli nekaj res odličnih nogometašev, igralcev z velikimi karierami. A vsi, ali pa vsaj res velika večina, so imeli nekakšne povezave s temi prostori. Bodisi so bili Slovenci z izjemnimi karierami, ki so se vrnili domov, bodisi 'Balkanci', če jim tako lahko rečemo. Vi niste nič od tega. Zelo nenavadno je za zunanji svet, da je takšen igralec, kot je Jean Michael Seri pristal v Sloveniji. Kako je prišlo do tega?
Hmm … Kaj bi navedel kot glavni razlog? Lahko rečem, da gre za božjo voljo, božji načrt. Verjamem v boga. In rekel bom, da je to njegov načrt. Kar je vplivalo na mojo odločitev, da se pridružim Mariboru, da sprejmem ponudbo, je najprej to, da verjamem v projekt. Verjamem, da je Maribor največji klub v tej državi. In zagotovo takšen klub predstavlja izziv. Klub se vedno bori za lovorike, pričakuje, da se vrne nazaj v ligo prvakov, ali ligo Europa ali konferenčno ligo. Da skratka zaigra jeseni v Evropi. In takšen tip izziva mi je bil všeč, zato sem rekel da Mariboru. Ne gre za to, kar sem storil v preteklosti, živim za to, kar bom storil v prihodnosti, da bom pomagal klubu doseči cilje. Ki so seveda postati šampion države in se uvrstiti v ligo prvakov.
Šlo je za sinergijo, za res dobro povezanost. Zgolj bog lahko naredi takšno sinergijo. Morda če ne bi bil poškodovan, ne bi prišel sem. In morda sem moral biti poškodovan, da bi prišel sem. Toda kot sem že rekel: To je božji načrt. Ne morem reči, da je dobro, da sem se poškodoval, seveda ni, vendar vem, da je vse, kar se mi je zgodilo, zame dobro: Da se lahko naučim, da lahko postanem drugačna oseba, ko govorimo o moji karieri. To, da sem prišel v Maribor, je zagotovo z razlogom. Samo bog ve, kakšen je ta razlog. A lahko rečem, da sem tukaj našel zares dobre fizioterapevte, zelo dobre ljudi. Kondicijski trener Vule (Milan Vulović op. p.) je fantastičen. Ne morem reči, da bi kje drugje našel boljše ljudi, ki bi mi lahko dali boljše zagotovilo za mojo rehabilitacijo, za mojo terapijo. Morda bi lahko podpisal za kakšen drug klub, toda vprašanje je, ali bi dobil enako terapijo in enake kondicijske treninge. Nisem prepričan. To je bila najboljša stvar, ki bi se mi lahko zgodila. Zato želim biti čim prej spet fit, da lahko pomagam ekipi.
Igrali ste v velikih klubih, recimo v Fulhamu, ki je premierligaš, v Nice, ki je francoski prvoligaš. Glede na to, da ste sami izpostavili fizioterapevte in kondicijskega trenerja, kaj bi rekli, na kakšni ravni je recimo ji medicinska služba Maribora v primerjavi z velikimi klubi, v katerih ste igrali?
Bilo je drugače, težko je primerjati. Zakaj? Takšne poškodbe, ki jo imam že skoraj leto dni, nisem imel še nikdar v karieri. Zato ne morem primerjati. A lahko rečem, da to, kar v tem trenutku počnejo z menoj, z mojim primerom, je fantastično. Opravljajo res fantastično delo. Natančni ljudje, ki pazijo na vsako malenkost. Zame je bila situacija res zahtevna. Ko sem podpisal za Maribor, je lastnik skupaj s svojimi sodelavci zagotovo sprejel tvegano potezo, da me je pripeljal, ampak je verjel, da ko se vrnem v polni pogon, bom zelo pomagal ekipi. Zaupa mi. Hvaležen sem bogu, hvaležen sem ljudem, ki skrbijo zame in komaj čakam, da se vrnem v polni pogon in dam vse za klub.
Sem njegov prijatelj, sem. (smeh) Spoštujem ga zelo, je moj šef. Ves čas govori, da sem njegov prijatelj, tudi ko sem bil pri Hullu, je to govoril. Obravnaval me je drugače. A jaz sem igralec, jaz nanj gledam kot na lastnika mojega kluba, ne toliko kot prijatelja, ampak seveda sprejmem, da pravi, da sva prijatelja. (smeh) A nikakor ne bi tega zaupanja izrabil. Zdaj, ker sva prijatelja, bom jaz v njegovem klubu počel, karkoli želim. Nikakor ne. Tudi ko sem bil pri Hullu, sem počel vse, kar je bilo v moji moči, da pomagam klubu priti do ciljev. Na žalost nam ni uspelo, za eno mesto smo zaostali za playoffom za uvrstitev v premier ligo. In tudi tukaj bom naredil enako! Gospod Ilicali mi zaupa in ve, da sem tukaj z razlogom. On točno ve, zakaj me je pripeljal. Zaupanje, ki mi ga izkazuje, mu bom povrnil na igrišču.
Ko gledamo vašo kariero, ne moremo mimo Barcelone. Legendarni Xavi vas je priporočil Barceloni, dejal, da imate DNK Barcelone, da bi bili izjemni v tem katalonskem gigantu. Poleti 2017 ste bili praktično že pred podpisom, pred odhodom na Camp Nou, potem ko ste sezono poprej igrali fantastično v dresu Nice in se uvrstili celo v idealno enajsterico ligue 1. Na koncu je prestop propadel, bojda zaradi finančnih razlik med pričakovanji Nice in ponudbo Barcelone, ki je takrat potem pripeljala Brazilca Paulinha. Zdaj, ko je minilo že toliko let, ali še kdaj pomislite na to, kako bi se vaša kariera odvijala, če bi odšli v Barco? In ne potem nekaj mesecev kasneje v Fulham?
Kot sem že dejal: Ko verjameš v boga, verjameš, da je vse, kar se ti zgodi, njegov načrt. Nisem odšel v Barcelono, kar so bile v tistem trenutku moje sanje. Niso se uresničile. Bil sem frustriran, bil sem žalosten, ker sem naredil vse, da bi dosegel ta cilj, da bi se pridružil Barci. Sam sem delavec, trdo delam in nisem se predal. Zame ne obstaja fraza 'en dan oziroma nekega dne', temveč zgolj 'prvi dan'. Kaj to pomeni? Prvi dan pomeni, da imam danes trening. In da moram dati od sebe vse na tem treningu. Po treningu se vprašam, kaj sem naredil? Česa nisem naredil, pa bi moral? Je šlo kaj narobe? To je 'prvi dan'. Zato govorim 'prvi dan' in ne 'nekega dne'. Ker čas res hitro beži. Torej: Naredil sem vse, da se pridružim Barceloni, ni se zgodilo. Ni težav. Potem sem nekaj mesecev kasneje podpisal za Fulham. In še enkrat več ponavljam: To je bil božji načrt. Bog ve, zakaj se ni zgodilo, zakaj nisem končal v Barceloni. A zato, ker nisem pristal na Camp Nou, še ne mislim, da mi je spodrsnilo. Nikakor ne. Moja pot je bila zelo dobra. Ko bom končal svojo kariero, bom naredil pregled, povzetek svoje kariere. In takrat bom razmišljal o vsem tem. A za zdaj še vedno igram. Ni časa razmišljati o tem, kaj se je dogajalo v preteklosti. Zdaj sem v Mariboru, povsem sem osredotočen na to, kaj se dogaja tukaj, želim se pripraviti in priti nazaj.
Zelo dobro vprašanje. Kot sem rekel, vedno razmišljam o 'prvem dnevu'. Torej o tem, kaj bom storil danes. In potem, kaj bom storil jutri. Dan za dnem. Imam tarčo: Cilj za to sezono. Z Mariborom sem podpisal za dve leti. Osredotočen sem na to, kaj bom z Mariborom storil to sezono. Želim biti najboljši igralec v Mariboru. To je moj prvi cilj. Vse ostalo bo prišlo kasneje. Izpolnitev tega prvega cilja bo s seboj prinesla, kaj pač mora prinesti. Morda bo prinesla ponudbo še kakšnega evropskega kluba, morda še kakšnega kluba iz bližnjega vzhoda. Ne vem. Samo bog ve. A tisto, kar moram storiti, je to, da se izkažem. Biti moram najboljši v vsem, kar počnem.
Zagotovo gledate tekme Maribora in tudi drugih klubov. Kako vidite slovensko ligo in igro vašega kluba? Zdi se, da Mariboru na sredini igrišča primanjkuje točno takšen tip nogometaša, kot ste vi.
Ne vem, res ne vem, če jim jaz manjkam. Ne morem tega reči. Nisem na igrišču, pa Maribor zmaguje! Morda vi ljudje pričakujete nekaj drugačnega. Morda vi vidite v meni človeka, ki lahko kaj spremeni. Ne vem. Ko rečem vi ljudje, mislim na novinarje, navijače … Vi boste tisti, ki boste ugotovili, kaj se je spremenilo, ko bom na igrišču. Seveda gledam tekme Maribora, a ne morem reči, ali kaj manjka. Tisto, na kar sem jaz osredotočen, je to, da prinesem tej ekipi tisto, kar vem, da lahko prinesem. In pri tem ne mislim na neko specifično stvar. Prinesti moram sebe. Sebe! V vsakem klubu, v katerem sem igral, sem želel vsakega nogometaša, ki je igral z menoj, narediti boljšega. To je tisto, kar bom naredil.
Kaj pa mislite o slovenski ligi? Celje je trenutno prvouvrščena ekipa lige, ob tem igra odlično tudi v Evropi. Vas je liga v čemerkoli presenetila?
Zelo drugače je, ko igraš ali ko zgolj gledaš. Zato lahko povem, kaj sem videl s tribune. Liga ima potencial, dobre igralce, toda to ni dovolj. Mislim, da potrebujemo več slovenskih klubov v evropskih tekmovanjih. Ker bo to prineslo še več možnosti za nogometaše, ki igrajo v slovenski ligi. In za klube nasploh. Vem, da prihajajo tekme slovenske lige gledati nekateri renomirani klubi, ki se želijo okrepiti z igralci iz lige, kar veliko pove. Če ne bi bilo kakovostnih igralcev tukaj, klubi ne bi prihajali v Maribor, Celje, Olimpijo in druge klube po nogometaše. Vseeno pa mislim, da mora slovenska liga imeti še več klubov v Evropi, igralci morajo verjeti, da lahko klub pripeljejo v Evropo, morajo pokazati kakovost. Celje v tem trenutku igra odlično v Evropi in to seveda posledično pripelje gledalce na tribuno. Ljudje radi gledajo dober nogomet. A če celjsko politiko začnejo uporabljati tudi drugi slovenski klubi, bodo, če nič drugega, zelo atraktivni, verjetno pa tudi uspešni.
Hm, ne … No, morda sem, a ne da bi se spomnil.
Ta sezona se je za Maribor začela zelo kaotično. Veliko trenerskih zamenjav, o katerih bi verjetno lahko vi veliko povedali, navsezadnje ste v reprezentančni Slonokoščene obale zamenjali selektorja kar sredi afriškega pokala, pa ga na koncu osvojili. A ne zgolj zamenjave trenerjev, pretep med Tettehom in Rekikom, še nekaj drugih manjših incidentov. Kako gledate na vso to dogajanje v Ljudskem vrtu?
Napake so del življenja. Zato ju ne moremo kriviti. Pač, naredila sta napako. Bomo zdaj ostali pri teh slabih stvareh? Ne, ne bomo. Klub je še naprej živ. Moramo gledati naprej. Od zdaj do konca sezone. Kaj bomo naredili v tem času? To je najpomembnejša stvar. Pozabiti moramo, kaj se je zgodilo med Tettehom in Rekikom. Sta dobri osebi, toda včasih lahko jeza prevlada med čustvi in potem pride do hitre reakcije. Takšne stvari se zgodijo. Kar se pa tiče trenerskih zamenjav, so tudi te del vsakdanjega življenja. Zdaj imamo novega trenerja, ki želi spremeniti zadeve. Bomo videli, kaj se bo zgodilo, kaj nam bo uspelo do konca sezone, sam verjamem, da bomo uspešni!
Pravite, da želite biti uspešni z Mariborom. Kaj pa reprezentanca? Nedolgo nazaj ste s Slonokoščeno obalo osvojili afriški pokal narodov. Naslednje leto je svetovno prvenstvo. Želite igrati na mundialu s Sloni?
Ne razmišljam o tem. Decembra je AFCON (afriški pokal narodov). Seveda je nekje zadaj v mojih mislih AFCON. In potem šele svetovno prvenstvo. Toda nisem osredotočen na ta dva turnirja. Ne, osredotočen sem na to, kaj bom sam storil do takrat, ko bo nastopil čas za ta dva turnirja. To je moj cilj. Igre v Mariboru me bodo pripravile za ti dve tekmovanji. Če ne bom pripravljen, če ne bom tukaj, fizično in v mislih, če bom razmišljal samo o svetovnem prvenstvu, potem ne morem vedeti, kaj se bo zgodilo. Jaz bom osredotočen na igre v Mariboru, da bom čim boljše igral, da se bom vrnil popolnoma fit. Kar se bom, ker zaupam Vuletu (Vuloviću op. p.) in z božjo pomočjo mi bo uspelo. In osredotočen bom zgolj na to, da pomagam ekipi Maribora. Želim biti proaktiven na treningih, na tekmah. Osredotočen. In potem bom zagotovo pripravljen tako na AFCON kot na svetovno prvenstvo. A v tem trenutku res ne razmišljam o svetovnem prvenstvu. Ne morem, ne smem. Najprej imam delo tukaj. Ne razmišljam o temu, kaj se bo zgodilo čez tri mesece, temveč o tem, kaj se bo zgodilo zdaj. Danes. Jutri. Zdaj, ko končava intervju, imam trening. In razmišljam o njemu. Jutri imam spet trening. V nedeljo bom počival. V ponedeljek spet trening. Dan za dnem. In spet ponavljam – prvi dan. Ne tisto, jutri bom boljši. Danes moram biti boljši. To je mentaliteta. Na tak način sem zgradil svojo kariero.
Navijači so tako zelo navezani na klub. Gledal sem tekmo s Celjem in eden od navijačev Maribora mi je rekel nekaj, česar ne bom nikdar pozabil. Rekel mi je: 'Radi te bomo imeli, ampak moraš dati vse od sebe za ta klub. To je vse, kar od tebe zahtevamo. Samo to. Vsak igralec Maribora mora dati vse od sebe.' To pomeni, da so navijači strastni, da ljubijo klub. Ne bom igral za navijače, ne. Igral bom za klub. Ker navijač se lahko nekega dne odloči, da ne bo več podpiral kluba, klub pa bo še vedno obstajal. Ko pridem v klub, igram za klub. Tudi, če ima klub sedem navijačev. Ni pomembno. Igram za klub. Ko oblečem mariborsko opremo, igram za Maribor. In vse bom dal za Maribor! Potem me bodo navijači imeli radi. A ne bom igral za navijače. Ker če igraš za navijače in igraš slabo, boš krivil sebe. A če igraš za klub, boš zagotovo igral dobro! Sliši se čudno, vem, toda to, kar govorim, ima globlji pomen. Nekateri ljudje govorijo, da bi radi igrali za navijače. Ne, ne. Če igraš slabo, te bodo nekateri navijači napadli na socialnih omrežjih. In kaj boš naredil? Šel boš navzdol. Ne, ves čas moraš razmišljati o klubu. O tem, kam želi klub priti. Kaj želi klub? Biti prvak? Potem moram biti jaz ves čas na najvišji ravni, tudi psihološko. Da pomagam zgraditi šampionsko mentaliteto. To je največji fokus pri vseh igralcih. Vse ostalo bo prišlo samo po sebi. Kar se pa tiče mesta, ne hodim veliko ven. Ko končam s treningom, grem domov. In potem spet na klub. Ker moram veliko trenirati, veliko stvari moram postoriti. Kar pomeni, da mora moje telo počivati. A kar se tiče mesta, je lepo, sveže je, tiho, ni težav. To mi je všeč.
