En dan pred prvo obletnico prvega dela dvoboja z Rijeko. Tistega, ki se je na Rujevici po trdi borbi končal z 1:1. Tistega, ki je v Stožicah dobil nadaljevanje, kakršnega navijaču ljubljanske Olimpije ne pomnijo. Bila je samo ena tekma, samo ena zmaga – čeprav poetično prepričljiva. Kljub temu je play-off kvalifikacij za konferenčno ligo močno zaznamoval nadaljevanje sezone zmajev.
Olimpija - Noah 1:4 (0:2)
Ljubljana - Stadion Stožice. 4000 gledalcev. Glavni sodnik: Allard Lindhout (Nizozemska) 6.
Strelci: 0:1 Jakoliš (36), 0:2 Omar (39), 0:3 Omar (52), 1:3 Durdov (56), 1:4 Omar (64).
OLIMPIJA: Dajčar 6, Ananou 4,5 (od 62. Diga 5,5), Jelenković 5,5, Muhamedbegović 5,5, Urbančič 5,5 (od 83. Govea -), Celhaka 4,5 (od 46. Ahouangbo 4,5), Agba 5, Thalisson 4,5 (od 46. Tamm), Marin 6, Durdov 6, Kojić 5 (od 79. Mitrovski 5,5). Trener: Erwin van de Looi 4,5.
NOAH: Čančarević 6,5, Boakye 6, Muradian 6,5, G. Silva 6,5, Sualehe 6,5, Eteki 6,5, Sangare 7 (od 90. Oshima -), Ferreira 7,5 (od 90. Thorarinsson -), Omar 8,5 (od 73. Manvelyan), Jakoliš 7 (od 63. Pinson), Aias 6,5 (od 64. Mulahusejnović). Trener: Sandro Perković 7.
Rumeni kartoni: Mitrovski, Govea; Mulahusejnović.
Rdeči karton: /.
Igralec tekme: Oulad Omar (Noah).
Na krilih izdatne doze samozavesti, ki jo je prinesla druga zaporedna evropska jesen in petarda v mreži ekipe s Kvarnerja, je bilo za Victorja Sancheza in njegove varovance marsikaj lažje tudi na domačih zelenicah. Ljubljančani so si skozi prvo polovico sezone v državnem prvenstvu nabrali prednost, ki so jo kljub spomladanskim nihanjem forme uspeli pretvoriti v osmo prvenstveno zvezdico, izkušnje iz prvega nastopa v konferenčni ligi pa so prinesle izločilne boje tega tekmovanja. Pod črto? Ena najuspešnejših sezon v zgodovini ljubljanskega kluba. In zagotovo bi bilo marsikaj drugače, če se tista avgustovska rapsodija proti Rijeki ne bi zgodila.
Čeprav je bila pot do tokratnega play-offa kvalifikacij precej drugačna, bolj polna turbulenc in precej manj prepričljiva, je povsem enak potencial nosilo tudi 180 minut nogometa z armenskim Noahom. Tega so se v taboru slovenskih državnih prvakov dobro zavedali. Da bo predstava izpred leta dni sila težko ponovljiva, pa je bilo jasno vsem, ki so v zadnjem obdobju vsaj bežno spremljali formo Olimpije.
Skorajšnja ponovitev Albanije
Manjše presenečenje v udarni enajsterici zeleno-belih je predstavljal Frederic Ananou, čeprav je Erwin van de Looi po srečanju s Koprom izpostavil, da je bil zadovoljen s predstavo občasnega reprezentanta Toga. Diga je tokrat sedel med rezerviste. Tam je ostal tudi Marko Brest, pred njim je prednost dobil Antonio Marin, zaman smo v udarni enajsterici iskali tudi Dimitarja Mitrovskega, ki očitno še vedno ni nared za polne tekmovalne napore, izven kadra pa je v skladu z dvomi, ki jih je dan pred tekmo izpostavil nizozemski strateg, ostal kapetan Agustin Doffo. Neugoden trk na nedeljskem obračunu, v katerem je za trenutek izgubil zavest, je pustil posledice.
Po poškodbi se je v prvo postavo vrnil Jurgen Celhaka, z njim sta začela tudi Peter Agba in Charles Thalisson. Na drugi strani je Sandro Perković, kot smo napovedovali, od prve minute v ogenj poslal oba stara znanca Stožic, Erika Boakyeja in Davida Sualeheja.
Ravno Portugalec, ki je z Olimpijo v zadnjih treh sezonah osvojil tri lovorike, je že po dobrih 60 sekundah igre poskrbel za (prvi) hladen tuš – še nedolgo nazaj njegovih – navijačev. Poskrbel je za tudi skrb vzbujajoč spomin na popoln kolaps, ki so ga zmaji doživljali v uvodnih minutah gostovanja v Albaniji. Sualehe je po zmedi v domači obrambi pred vrati Matevža Dajčarja našel povsem samega Matheusa Aiasa, ta je zatresel mrežo, a je Olimpijo rešila dvignjena zastavica. Tudi tokrat se je bilo težko znebiti občutka, da le začasno.
Že v četrti minuti je bilo v kazenskem prostoru slovenskih prvakov znova vroče, tokrat je bila prebita leva stran, a se je končalo s ponesrečenim zaključkom Armencev. Opozorila so bila tam, a zmajev to ni zbudilo. Bila je to nova bleda, neprepoznavna predstava ekipe, ki si je v minuli sezoni pokorila konkurenco na domačih zelenicah.
Pravzaprav najbrž celo ne bi pretiravali, če bi ocenili, da je Olimpija v večjem delu prvega polčasa dosegla novo dno in da tako nemočno, tako brezzobo ni delovala niti pod taktirko Jorga Simaa. Pa ne, da želimo kakršnokoli krivdo pripisati Nizozemcu, ki je prevzel razglašeni orkester in prave priložnosti za uglaševanje niti še ni dočakal. Nekje bodo morali odgovornost prevzeti tudi tisti, ki na stoženski zelenici nikakor ne kažejo odnosa, kakršen pritiče dresu Olimpije.
Noah je nizal priložnosti, najboljši posameznik v domači zasedbi je bil vratar Dajčar. Tudi on ni mogel preprečiti neizbežnega. Eden v vrsti natančnih predložkov Helderja Ferreire je v 36. minuti na oddaljenejši vratnici našel Marina Jakoliša, kot branilec začetnik je odreagiral Ananou, časa v kazenskem prostoru zeleno-belih pa je bilo več kot dovolj za šah-mat. In za več kot zasluženo vodstvo gostov iz Armenije.
Tukaj se ni končalo, sledil je kolaps in tri minute kasneje nova kazen. Lepo globinsko podajo Gustava Sangareja je rutinirano unovčil Oulad Omar. Ob zaostanku dveh zadetkov in glasnih žvižgih s tribun se se domači v zaključku prvega polčasa vendarle nekoliko zbudili. Kombinirala sta predvsem Antonio Marin in Ivan Durdov, a je v zaključkih zmanjkalo natančnosti in gostje so na odmor odšli z veliko prednostjo.
Žarek upanja ... Skoraj
Kako zelo brez pravih idej za preprečitev nadaljevanja nove katastrofe pred domačimi navijači je strokovni štab Olimpije, je morda še najbolje orisala ena od dveh menjav, ki so jih Ljubljančani opravili med polčasom. Povsem razglašena Thalissona in Celhako sta zamenjala Alex Tamm in – Mariano Ahouangbo. Novinec, ki se je ekipi pridružil pred manj kot dvema tednoma, na ključni evropski preizkušnji pa dočakal prve minute v dresu Olimpije.
In Ahouangbo je bil tisti, ki je ekspresno poglobil ljubljanske težave. Z nerazumljivo nerodnostjo je gostom podaril še enajstmetrovko. Dajčar je prvi strel z bele točke sicer ubranil, odločitev nizozemske ekipe, da se enajstmetrovka ponovi, je bil strog, a si Ljubljančani za prikazano niti niso zaslužili naklonjenosti. Kogarkoli. V drugo je bil zanesljiv Omar.
V 56. minuti je sledil nov žarek upanja, ko so s svojim darilom Olimpiji vrnili branilci Noaha, izkoristil ga je Ivan Durdov. Ampak luč je na koncu tunela svetila kratek čas.
V 65. minuti se je domača mreža stresla še četrtič. Znova je imel ves čas na tem svetu Omar, ki je dobro videl slabše postavljenega Dajčarja. Samozavest Armencev je bila na tej točki dovolj velika – poskus loba se je končal idealno. Z vidika gostov iz Jerevana.
Želite nekaj pozitivnega za konec? Dajčar je globoko v sodnikovem dodatku ob srečanju ena na ena z nasprotnikom preprečil, da bi za njegovim hrbtom odjeknila petarda. Na ta način je ohranil minimalne možnosti za epski preobrat sredi prihodnjega tedna. Za kaj takšnega bo morala v Armeniji na igrišče stopiti neka povsem druga ekipa. Morda kar dobesedno.
In morda bi si tega še najbolj želeli tudi najzvestejši podporniki zmajev, ki so dali ob koncu tekme igralcem jasno vedeti, kaj si mislijo o njihovi predstavi. Pogovora tokrat ni bilo. Zgolj jasno, enoglasno sporočilo. "Igrate kot …," No, saj veste. Še enkrat spomnimo: Noah je klub, ki ga je pred tednom dni iz kvalifikacij za ligo Europa izločil gibraltarski(!) Lincoln Red Imps.
