Olimpija – Egnatia 0:0
Ljubljana – Stadion Stožice. 3500 gledalcev. Glavni sodnik: John Beaton (Škotska) 5,5.
OLIMPIJA: Dajčar 6, Diga 6,5, Jelenković 7, Muhamedbegović 7, Urbančič 6,5, Agba 5,5, Doffo 6,5, Kojić 6,5 (od 61. Blanco 6), Pinto 5,5, Brest 7 (od 74. Marin 6,5), Tamm 5 (od 83. Durdov). Trener: Ivan Senzen 6,5.
EGNATIA: Dajsinani 6,5, Fangaj 5, Sota 5,5, Xhemajli 6, Aliyev 5,5, Lushkja 6 (od 92. Jaime -), Aleksi 5,5, Medeiros 5,5 (od 92. Wotlai -), Selmani 6 (od 79. Melo -), Bakayoko 6 (od 79. Yahaya -), Gruda 5,5 (od 79. Jefferson -). Trener: Edlir Tetova 5.
Rumeni kartoni (0–8): Lushkja (46), Bakayoko (55), Sota (67), Aleksi (68), Fangaj (75), Melo (82), Wotlai (95), Jaime (97).
Rdeči kartoni (0–1): Fangaj (90, drugi rumeni).
Igralec tekme: Veljko Jelenković (Olimpija).
Šok terapija. V najbolj pravem pomenu te besede. Rošada, ki se je zdela neizbežna že tam nekje sredi prvega polčasa nedeljskega obračuna s Celjani, ko je ob celjskem grbu na semaforju v Stožicah svetila zgolj enica. Ko se je dobro uro kasneje tam namesto enice znašla petica, pravega dvoma ni bilo. Ne bi ga smelo biti. Za Jorga Simaa je to preprosto morala biti zadnja tekma na klopi Olimpije. Pa čeprav je bila šele sedma uradna.
Kar nekaj časa so navijači Olimpije čakali, da bi neizbežno dobilo tudi potrditev, ko sta se začudenje in nestrpnost začela stopnjevati, je ta potrditev le prišla. Manj kot 60 ur pred tekmo z Egnatio. Odgovorno nalogo je začasno prevzel Ivan Senzen, 44-letni Hrvat, ki sicer vodi mladinsko ekipo zmajev. Ambicije Ljubljančanov s tem nikakor niso uplahnile. Goran Boromisa je dan pred tekmo na novinarski konferenci poudarjal, da ponovna – že tretja zaporedna – evropska jesen zmajev ostaja imperativ. Senzen, ki je sedel ob njem, je kljub temu deloval mirno, samozavestno. "Za to priložnost se pripravljam 22 let," je dejal sin legende hrvaškega nogometa Ivice Senzena.
V četrtkovem večeru je nekaj preprosto moralo biti drugače. Bledo, brezidejno Olimpijo je moralo zamenjati nekaj drugega. Tako športni direktor kot v.d. trenerja sta zatrjevala, da je drugačna že energija v ekipi aktualnih državnih prvakov. Da s portugalskim strategom v dveh mesecih preprosto ni bilo klika. Drugačna je bila tudi postava, ki jo je od prve minute v ogenj poslal Senzen. V njej je v primerjavi z najbolj priljubljeno enajsterico Simaa sicer prišlo le do dveh sprememb. A dveh nadvse pomembnih sprememb; najpogosteje kritizirani eksperiment Alexa Blanca na levem boku je končal Jošt Urbančič, kvalificirani levi bočni branilec, v napadu pa je prednost pred Ivanom Durdovom znova dobil Alex Tamm.
Od razpoloženega Bresta
Čudežne nogometne poezije v režiji zmajev kljub nesporni motiviranosti, da navijačem dokažejo, da niso povsem pozabili stvari, ki so jih pripeljale do državnega naslova, ni bilo pričakovati. Glede na okoliščine ti ne bi bilo realno. In dejstvo je, da v prvih 45 minutah nogometa v zmajevem gnezdu nismo videli predstave za nogometne sladokusce. Smo pa videli Olimpijo, ki je v 45 minutah pokazala morda celo več kot v prejšnjih sedmih tekmah skupaj. Če odštejemo Pintovo simultanko v drugem polčasu domače tekme z andorskim Interjem, jasno.
Tokrat Ljubljančani pobude niso prepustili nasprotniku, ki je ob vseh novicah, ki so curljale iz zmajevega gnezda, v slovensko prestolnico pripotoval sila samozavesten. Egnatia je bila skoraj brez izjem v podrejenem položaju od prve do zadnje minute prvega polčasa. Razigran je bil Marko Brest, ki si je po lepi podaji Dina Kojića pripravil tudi najzrelejšo priložnost v prvem delu igre. Njegov strel bi skoraj zagotovo končal v mreži gostov, če ne bi noge v zadnjem trenutku podstavil branilec Egnatie Arbenit Xhemajli. Brest je kmalu zatem poskušal še drugič, ko je tudi z nekaj sreče njegov strel na varno preusmeril Abdurraman Fangaj, in v izdihljajih prvega polčasa tretjič, ko je za las zgrešil tarčo.
Do nerazpoloženega Tamma
Nekdanji golgeter Maribora, Olimpije, Mure in Drave Kliton Bozgo je Albancem razlagal, da so na zmaje naleteli v najboljšem možnem trenutku. Da se lahko nadejajo zmage tako v Ljubljani kot doma. Egnatia boljšega momenta niti slučajno ni opravičevala na igrišču. Prvi strel je proti vratom Matevža Dajčarja v 49. minuti sprožil Kastriot Selmani, ves čas pa je bilo očitno, da bi se albanski prvaki še kako zadovoljni domov vrnili s popotnico neodločenega rezultata.
Pobuda Ljubljančanov je v nadaljevanju nekoliko popustila, v zvezni vrsti Olimpije je bilo tudi tokrat premalo kreativnosti, premalo drznosti in hitrosti, da bi se odprlo več razpok v nizkem bloku Egnatie. Še naprej je bil z naskokom najbolj dejaven nogometaš Marko Brest, ki je začel tudi obetavno akcijo v 63. minuti. Lepo kombinacijo je s strelom zaključil tokratni rezervist Blanco, a je zadel zunanji del mreže.
Nogomet na takšnih tekmah zna nagraditi tistega, ki si to zasluži. Tudi zato je morda kdo privzdignil obrvi, ko je Alex Tamm kmalu zatem sam postavil na belo točko, potem ko je pametno priboril enajstmetrovko. Da to ni bil večer estonskega napadalca, ki mu je v eri Simaa primanjkovalo minut na igrišču, je bilo jasno že od zgodnje faze tekme. Bresta so medtem od zadetkov večkrat ločevali centimetri, milimetri … Kakorkoli že; Tamm je strel z bele točke poslal v zid pod severno tribuno Stožic in Albanci so še naprej držali rezultat, ki jim je ustrezal.
S precej sreče in vztrajnega zavlačevanja, ki je paralo živce ljubljanski publiki, so ga obdržali vse do konca tekme. Ob dveh rumenih kartonih je igrišče predčasno zapustil Fangaj.
Škotski sodnik John Beaton je v izdihljajih srečanja po prekršku nad Ivanom Durdovom še drugič pokazal na belo točko, a je po veliki zmedi iz sobe za VAR prišla informacija, da se je prekršek zgodil izven kazenskega prostora.
V Albaniji se bo čez teden dni vse začelo znova. S to razliko, da ima tokrat precej več razlogov za samozavest in optimizem zasedba iz slovenske prestolnice.
