Mariborov konec evropske sezone že zadnji dan julija, Turki bodo zdaj gotovo začutili pritisk mesta

Enotno mnenje v vijoličastem taboru po koncu prve tekme drugega kroga kvalifikacij za konferenčno ligo je bilo, da je Maribor bistveno kakovostnejši kot njihov madžarski tekmec Paks. To je javno komuniciral šef stroke Tugberk Tanrivermis, to so glasno poudarjali mariborski nogometaši, o tem so se pogovarjali drugi predstavniki Maribora in razglabljali tudi navijači šestnajstkratnih slovenskih državnih prvakov. To je bilo navsezadnje tudi naše mnenje, ki smo ga brez zadržkov upali zapisati. Čeprav je ob koncu prvih 90 minut v Paksu semafor kazal rezultat 1:0 za Madžare, je prevladovalo prepričanje, da bodo Štajerci na povratnem obračunu v Ljudskem vrtu stvari postavili na svoje mesto.

Še dan pred tekmo so sicer v Ljudskem vrtu kar malce obupano ugotavljali, da zanimanje za tekmo ni takšno, kot bi si želeli. No, še vedno je bilo precej večje kot kjerkoli drugje v Sloveniji, toda zgolj kakšnih 3600 prodanih vstopnic je bilo vsekakor manj od pričakovanj. A na mariborsko srečo so navijači vendarle prepoznali pomembnost dvoboja in so v zadnjih 24 urah pred prvim sodnikovim žvižgom pokupili še precej vstopnic, tako da se je v hramu mariborskega nogometa zbralo okrog šest tisoč gledalcev, kar je za ta čas, ko smo nekako na vrhuncu poletne sezone in za to rundo tekmovanja (vseeno je šlo zgolj za drugi kvalifikacijski krog za konferenčno ligo) zelo spodobna številka. Pomembnost obračuna je sicer prepoznal tudi prvi mož Maribora, Acun Ilicali, ki je z zasebnim letalom pripotoval na tekmo, po dolgem času pa je v živo Ljudski vrt obiskal tudi najuspešnejši športni funkcionar v zgodovini slovenskega nogometa, dolgoletni športni direktor vijoličastih Zlatko Zahović. Tokrat je bil najboljši strelec v zgodovini slovenske reprezentance zgolj v vlogi gledalca, blizu njega je sedel tudi Matjaž Kek mlajši, pa generalni sekretar NZS Martin Koželj …

Trener vijoličastih Tugberk Tanrivermis in prvi napadalec Benjamin Tetteh sta na novinarski konferenci pred tekmo optimistično napovedovala zmago in napredovanje, turški strateg pa je sicer obljubil napadalno igro, a hkrati opozarjal tudi na previdnost. Ob zamenjavi Boštjana Cesarja s Tugberkom Tanrivermisom sta sicer tako vodja operacij v Mariboru Cem Basgül kot novopečeni strateg štajerskega velikana obljubljala atraktiven, napadalen Maribor, a vsaj za zdaj so bile to le prazne besede. Takšnega Maribora za zdaj še nismo videli. Tudi na povratni tekmi z Madžari ne. Vijoličasti so sicer bili v Ljudskem vrtu enakovreden tekmec aktualnemu madžarskemu pokalnemu prvaku, toda nič več kot to. Zelo težko si je Tanrivermisova četa priigrala sploh kakšno priložnost. Manjkal je Jan Repas, v minuli sezoni eden od nosilcev mariborske igre, ki je trenutno na stranskem tiru, ker se ni strinjal s pomanjkanjem igralnih minut, kar je dal tako Tanrivermisu kot Basgulu jasno vedeti. Podobno je storil tudi Niko Grlić, ki se je starejšemu od bratov Repas pridružil 'na hladnem', a manjko Grlića je bilo seveda precej lažje nadoknaditi. Štajerci so sicer pogrešali tudi Janovega mlajšega brata, Žigo, ki je na prvenstveni tekmi z Domžalami dosegel zadetek, vendar se je na isti tekmi tudi poškodoval, tako da je bil izven kadra, podobno kot Ali Reghba.

Prvi polčas je minil v dokaj izenačeni igri, kjer bi priložnosti na obeh straneh lahko našteli na prste ene roke. Z nekaj zelo težkih položajev je poskušal izredno motivirani Hilal Soudani, ob koncu prvega dela pa se je razigral Isaac Tshipamba. Slednji je s svojo hitrostjo povzročal ogromno težav madžarski obrambi. Njegova prva dva poskusa je vratar Paksa nekako še ukrotil, v tretje je Tshipamba zabil odličen zadetek. In Maribor je na odmor odšel s prednostjo. Paks je na drugi strani nekajkrat sicer nevarno zapretil, toda Ažbe Jug je bil vsakič izredno priseben in je madžarske poskuse zlahka krotil.

Ob polčasu je Tugberk Tanrivermis presenetil vse. V garderobi je pustil tako Pijusa Širvysa kot Tshipambo, menjava slednjega je bila absolutno nelogična, kajti Francoz je zlahka prebijal desno stran obrambe Paksa. Namesto Litovca je vstopil Mark Španring, namesto Tshipambe pa Sheyi Ojo, ki je imel na žalost mariborskih navijačev še eno od tistih tekem, ko se mu absolutno ni dalo igrati nogometa. Vseeno, Mariborčani so imeli v žepu vodstvo z 1:0, iskali so drugi zadetek za napredovanje, a kaj, ko so bili v obrambi vnovič, kot pravzaprav na vsaki od uvodnih tekem nove sezone, tako zelo nepozorni. In nespametni. Visokorasli napadalec Paksa Barna Toth, ki se je celotno tekmo gradil in poskušal zadržati žogo v svoji posesti, je prejel podajo Kristofa Pappa. Madžarski hrust je okroglo usnje v kazenskem prostoru Maribora zadržal, vrnil do Pappa, ta pa je z neubranljivim strelom zadel za izenačenje.

In takrat se je za Maribor začela agonija. Po pričakovanjih se je Paks povsem zaprl, vijoličasti pa so na vsak način poskušali priti do vnovičnega vodstva. Tudi z nekaterimi nerezonskimi dolgimi podajami, ki so jih Madžari zlahka odbijali. Imeli so sicer Štajerci dovolj priložnosti za vsaj še en zadetek. Hilal Soudani je bil dvakrat (resda ne v 'čisti' situaciji) pred Adamom Kovacsikom, ki je obranil oba njegova poskusa. Tako kot je obranil strel Benjamina Tetteha iz zelo lepe situacije. V sodnikovem podaljšku je potem iz prostega strela prečko zadel še Španring. Vse je bilo zaman. Ostalo je 1:1 in Maribor je že zadnji dan julija končal z evropskimi nastopi. Prehitro. Prelahko.