Simultanka Dioga Pinta je poskrbela, da se je v ponedeljek odprava Olimpije na pot proti zahodu podala z zalogo dveh zadetkov prednosti in odličnim izhodiščem za napredovanje v tretji krog kvalifikacij za konferenčno ligo.
Hkrati je simultanka Dioga Pinta poskrbela, da je bilo pretresov v zmajevem gnezdu minuli teden neprimerno manj, kot bi jih bilo sicer. Da bi ta simultanka namesto začasnega obliža na rane (ali peska v oči) predstavljala začetek nove pozitivne zgodbe, so morali slovenski prvaki v Andori uprizoriti povsem drugačno predstavo od tiste v Stožicah.
Tudi lani se je na tej stopnički kvalifikacij za konferenčno ligo Olimpija na povratno srečanje odpravljala z dvema zadetkoma prednosti, a je bilo skupnih točk med občutki, ki so ljubljanske navijače prevevali pred slabim tednom dni, in tistimi, ki so prevladovali ob prvi evropski tekmi v eri Victorja Sancheza, izredno malo.
Izgovorom potekel rok
Malo, jasno, že zaradi povsem drugačnih izhodišč pred vstopom v novo tekmovalno obdobje; če so se zeleno-beli v prejšnjo sezono podali kot tretjeuvrščena ekipa končanega državnega prvenstva in je bilo razmišljanje o novi evropski jeseni izključno del najbolj skritih (optimističnih) želja, je nov naslov državnih prvakov letos prinesel izrazit dvig apetitov. Če je Olimpiji uspelo lani kot 'neprvaku', kako ji ne bi uspelo letos, ko se ji ponuja tudi manevrski prostor za kakšen spodrsljaj. Nato se je zgodil kazahstanski Kairat. In spodrsljaj, ki je spremenil vse.
Za drugačne občutke je poskrbela tudi podoba, ki jo je na četrti uradni tekmi pod taktirko Jorga Simaa kazala ljubljanska zasedba. Izgovorom, da uigranost še ni na želeni ravni, da so Kazahstanci v polnem tekmovalnem pogonu, medtem ko se zmaji šele dobro spoznavajo z idejami portugalskega stratega, je pretekel rok.
Ne le ob prvem in drugem zadetku Andorcev pred zaprepadenimi tribunami Stožic – pretekel je v vsakem trenutku, ko se je skromna ekipa iz zahoda Evrope poigravala s precej bolj renomiranim nasprotnikom. Pretekel je ob povsem zasluženem koncertu žvižgov, s katerim so želeli Ljubljančani četo Jorga Simaa izzvati vsaj toliko, da bi obračun v vsaj približno želeno smer zapeljala iz čiste jeze. Iz odločenosti, da navijačem dokažejo, da vse vendarle še ni povsem izgubljeno.
Najbolj jezen, odločen ali karkoli že pač, je bil pri tem Diogo Pinto, ki je v razmaku desetih minut postal tretji nogometaš Olimpije s hat-trickom na evropskih tekmah. Pred njim sta se, kot beleži OptaŽabar, tega podviga v zeleno-belem dresu veselila le še Milorad Lazović (1968) in Edmond Dosti (1994). Ko je Portugalec deset minut pred koncem obračuna trem zadetkom dodal še asistenco in se je med strelce vpisal Ahmet Muhamedbegović, je bilo jasno, da se bodo slovenski prvaki kljub izjemno bledemu večeru v Andoro podali z velikim kapitalom.
'Vrni se na Portugalsko'
Kdor je mislil, da so bili štirje zadetki v zaključku prvega srečanja z Interjem, ki so jim sledili še trije hitri v prvenstvenem obračunu z Aluminije, napoved drugačne, boljše Olimpije, se je konkretno motil.
Tudi na hibridni travnati površini Nou Estadija v Encampu ni bilo čudežnega 'klika' v četi Jorga Simaa. Znova so se ponovili prizori iz Stožic, ko se je andorski malček na trenutke s sramotno lahkoto poigraval s slovenskim prvakom.
Skoraj celoten prvi del tekme so bili domačini neprimerno podjetnejši, tudi nevarnejši nasprotnik. Do te mere, da so se dokaj glasni najzvestejši podporniki Olimpije oglasili celo z napevi, s katerimi so – o tem ni nobenega dvoma – portugalskega stratega pozivali, naj se vrne tja, od koder je prišel.
Nato pa se je znova v ključnem trenutku vmešal neki drugi Portugalec.
Diogo Pinto s petim evropskim
Ko so (lepe) priložnosti Interja ostajale neizkoriščene, je na drugi strani zopet pičil Diogo Pinto, ki je bil nerešljiva uganka za Andorce že sredi prejšnjega tedna.
Tokrat je izkoristil dobro odmerjeno podajo Ivana Durdova in s hladnokrvnim zaključkom znova matiral španskega čuvaja mreže Adrija, ki je v Stožicah sicer sedel na klopi.
Ljubljančani tudi v nadaljevanju obračuna niso blesteli, z mojstrovino iz prostega strela je v 55. minuti upanje na preobrat pri domačih znova obudil Martin Calderon. Za kaj več je Andorcem zmanjkalo časa, tudi kakovosti. Na drugi strani je za kaj več od predstave, ki znova odpira več vprašanj kot ponuja odgovorov, marsikaj zmanjkalo tudi slovenskim prvakom.
V tretjem krogu se bodo zeleno-beli pomerili z boljšim v paru Egnatia – Dinamo Minsk. Po prvem obračunu bolje kaže Albancem (2:0), povratna tekma bo v četrtek ob 21. uri.
