Čeprav za Celjane nedeljska preizkušnja v Lendavi ni imela pretirane tekmovalne pomembnosti, so grofje na najboljši možni način pokazali, kakšna mora biti podoba resne profesionalne ekipe v takšnih trenutkih. Gostje so se po uvodnem pisku Alena Borošaka razleteli po igrišču in začeli 'teptati' svoje nasprotnike. Do njih niso imeli milosti in jih naposled spravili v položaj, ki so se ga sramovali.
Kljub temu, da so pokalni bojevniki v največji meri počivali in kljub temu, da na klopi ni bilo kaznovanega Alberta Riere. Zaradi prepovedi ga ni bilo niti na stadionu, a vendarle je bil tam. Bil je zraven, v tekmi je bil od prve do zadnje minute. O tem smo se lahko prepričali na lastne oči, na lastna ušesa. To ni bil naš namen, zgodilo se je povsem po naključju, ampak z novinarske tribune smo dogajanja na igralni površini spremljali v neposredni bližini celjskega analitika Anžeta Džumhurja.
Vseskozi je bil v navezi s svojim šefom, ki mu je vedno znova prenašal nova sporočila, ki jih je potem posredoval Pablu Remonu Arteti ob stranski črti. Tudi najmanjše malenkosti, ki bi jih bilo mogoče odpraviti, izboljšati. Strateg z Majorke je bil zelo intenzivno v filmu dvoboja. Mogoče celo bolj, kot ko je ob zelenici. Morda bi kdo pričakoval, da se bo ob visokem vodstvu ob polčasu zleknil na kavč in nadaljevanje spremljal sproščeno, brez kakršnega koli stresa in po možnosti v družbi vrčka piva, toda nekdanji zvezdnik si tega ni privošči. Oziroma si tega ni dovolil. Še naprej je na daljavo zelo zagnano 'vodil' svojo ekipo, navodil in informacij kar ni zmanjkalo, v posameznik trenutkih se je Anže Džumhur prelevil tudi v radijskega komentatorja. Zelo slikovito je opisoval potek dogodkov, posledično je bil Albert Riera s spremembami izida in akcijami, ki so do tega privedle, seznanjen že prej, preden je signal iz Lendave sliko posredoval na njegovem TV-zaslonu. Takšna posvečenost prav gotovo razkriva, zakaj je v svojem poslu tako zelo uspešen.
Navdušujoč odziv
Tekma v Lendavi je bila tudi priložnost, da so Celjani v končnici priložnost namenili nekaterim mladcem. Na ogled so denimo postavili komaj 16-letnega Stijana Gobca, sina klubske in legende prvoligaškega tekmovanja na sončni strani Alp, v katerem je odigral 488 tekem. Mladenič se je po vstopu izkazal s čudovito podajo, ki jo je Artemijus Tutyškinas unovčil za šesti gol pokalnih prvakov.
Oče na tribuni je kakopak kipel od zadovoljstva, navdušil pa je odziv celjskega kolektiva. Tako ob veselju z debitantom kot nekoliko pozneje, ko so se člani strokovnega vodstva in mnogi igralci obrnili proti Sebastjanu Gobcu in mu s takšnimi in drugačnimi gestami pošiljali jasno sporočilo, da je lahko upravičeno ponosen … Ognjeni krst sta prav tako doživela 18-letna Luka Perković in Haris Kahvedžić, Žan Luka Žužek je med elito nastopil drugič.
