Bil je september 2021, Slovenija se je še vedno borila s pandemijo koronavirusa, pred 500 gledalci, ki so morali izpolnjevati pogoj PCT, pa sta se v Stožicah udarila Olimpija in Celje. Zasedba grofov skupnih imenovalcev s trenutnim kadrom Alberta Riere skorajda ni imela; presečna množica se začne in konča pri Tamarju Svetlinu, pogojno lahko v njo dodamo še Matjaža Rozmana, ki pa ga na nedeljskem derbiju 23. kroga Prve lige Telemach ni bilo v kadru.
- Victor Sanchez in Albert Riera razkrila adute pred velikim derbijem – Olimpija bo prvič ...
- Protest Dragonsov in Grofov: Noro, kaj se (ne) dogaja na tribunah Stožic (video)
V osrčju ljubljanske obrambe je na tekmi pred štirimi leti med drugim igral Uroš Korun, v vratih je stal Nejc Vidmar, pod edini zadetek na tekmi pa se je podpisal Almedin Ziljkić. To je bila zadnja domača zmaga Olimpije proti klubu iz knežjega mesta. Od takrat do nedeljskega popoldneva se je v Stožicah zvrstilo šest ljubljansko-celjskih prvenstvenih obračunov, na katerih grofi niso klonili. In večji del slovenske nogometne javnosti je bil prepričan, da udeleženci osmine finala konferenčne lige v zmajevo gnezdo prihajajo tako samozavestni, da se niz preprosto mora podaljšati na sedem.
Silva reševal Celjane
Pa o napovedani samozavesti od uvodnega žvižga Slavka Vinčića pred približno 2500 gledalci v Stožicah ni bilo ne duha ne sluha. Pravzaprav so precej bolj suvereni, v duelih odločnejši in v iskanju vodstva bolj lačni delovali varovanci Victorja Sancheza.
Za pogumnejšo, tudi taktično zrelejšo predstavo so bili domači hitro nagrajeni z lepimi priložnostmi. Prve so ostale neizkoriščene; najprej se je po veliki napaki celjske obrambe sam pred Ricardom Silvo znašel Alex Tamm, a se je Portugalec izkazal s sijajno obrambo. Estonski golgeter je kmalu zatem poskušal še z močnim strelom z razdalje, Silva pa je bil znova na pravem mestu.
Portugalski čuvaj mreže je domače v uvodne pol ure igre ohranjal pri življenju, s skrajnimi napori je ponovno izigrano obrambo grofov rešil tudi pred prvim strelom Raula Florucza. Pa ob vseh vrzelih, ki so jih pred njegovim vratom puščali soigralci, ni mogel vztrajati s čudeži. Klonil je v 40. minuti, ko je Lukasz Beijger 'asistiral' najnevarnejšemu nogometašu v nasprotnikovih vrstah. Raul je zdrvel proti celjskim vratom, mirno vodil žogo mimo Silve in jo poslal v prazno mrežo.
Ekipe, ki je pred dobrimi desetimi dnevi na Cipru povsem razorožila Apoel, ni bilo na stoženski zelenici. Tam ni bilo niti njene blede sence. In to se ni spremenilo niti med polčasom. Že v 48. minuti se je z grofi poigral Raul, nato pa s pravo mojstrovino žogo poslal v oddaljenejši zgornji kot. Celjane je (začasno) rešil tesen prepovedani položaj.
Brez izstreljenega naboja
Aktualni državni prvaki so prvemu strelcu lige znova ponudili nerazumljivo veliko prostora tudi v 62. minuti. Avstrijski krilni napadalec ga je izkoristil za strel, Silva ga je uspel ubraniti, a je žoga padla naravnost na nogo Tamma, ki takšnih daril ne izpušča iz rok.
Rierova četa je imela žogo v svojih nogah večino igralnega časa, a z njo že dolgo ni delovala tako brezidejno, tako nemočno. Če se je kdaj prej mučila z neizkoriščenimi priložnostmi, tokrat po priložnostih ni niti dišalo. Prvo in v resnici edino si je priigrala v izdihljajih obračuna, ko je strel nekdanjega soigralca Maria Kvesića zaustavil Matevž Vidovšek. To je bil tudi prvi in edini strel v okvir vrat koroškega vratarja.
Maribor je po visoki zmagi nad Radomljani računal na pomoč štajerskih tekmecev, a se prednost pred tretjim večnim derbijem sezone ni stopila. Olimpija je na idealen način odgovorila na izpad iz Evrope in naredila nov velik korak proti državnemu naslovu. Celje se je od tega boja dokončno poslovilo.
