Medtem ko so navijači Mure čakali in še vedno nestrpno čakajo na informacije o dogajanju v članski ekipi in vrhu klubske piramide, so se v Fazaneriji zgodile spremembe v nogometni šoli. Sprva so v javnosti dobile negativen prizvok, zato smo se odpravili po dodatna pojasnila.
Večja profesionalizacija
Kaj se je zgodilo? "Bistvo je večja profesionalizacije trenerjev v nogometni šoli. To je osnova vsega," se je s pojasnilom odzval strokovni vodja šole Damir Čontala in v nadaljevanju utemeljil takšno odločitev. "Analiza dela prejšnjih let je razkrila, da smo začeli zaostajati za konkurenčnimi klubi v državi. Predvsem v selekcijah od U-10 do U-13, kar je zlata doba učenja. Naš bazen je malo manjši, zato smo še toliko bolj odvisni od dobrega dela. Nimamo takšne širine, da bi lahko tudi s slabšim pristopom dobili želeno število kakovostnih igralcev. Ob tako majhni bazi moramo biti optimalni. Izkazalo se je, da smo začeli zaostajati vedno bolj, izjema je morda kakšna zares nadarjena generacija, kot je bil denimo letnik 2009. Če ne delamo dobro, zaostajamo. To je opazno zlasti v starostni kategoriji U-15, kjer tekmuje samo en letnik, v 90 do 95 odstotkih pa so fantje samo iz Pomurja. Ker so to igralci, ki obiskujejo osnovno šolo, je težko dobiti posameznike izven regije. Ogromen problem imamo že letos, naslednje leto bo verjetno še večji. In da ne bo pomote. Niso krivi trenerji teh selekcij, niti ne krivim tistih iz preteklosti. Gre za to, da je sistem dela enostavno takšen, da nam ne omogoča optimalnega razvoja posameznika. Trenerji so bili več ali manj zaposleni, na tak način je težko vztrajati pri nekem modelu. Ob redni službi je težko zahtevati, da je analitičen in da dosledno upošteva vse smernice. Prav tako je težava, da smo se v nižjih, netekmovalnih selekcijah, preveč posvečali rezultatu. V boju za čim boljši dosežek žrtvuješ marsikaj. Predvsem razvoj posameznika, kar bi v tej starostni kategoriji morala biti osnova. Seveda so dobri izidi potrebni za motivacijo, toda če se začne tekmovati, ali ima boljše rezultate trener U-10 ali U-12 in tako naprej, potem nastopijo te težave. Ker so rezultate hoteli dosegati z ekipno taktiko, kar je pri otrocih povsem nesmiselno. Ključen je razvoj posameznika. Razvijati se morajo tako, da jim pomagamo, da bi situacije na igrišču čim bolje reševali samostojno. Ne kot moštvo, to pride na vrsto pozneje in na ta način smo v razvoju začeli zaostajati."
Menjali se bodo tudi pri vodenju tekem
Poslej naj bi bilo torej drugače, v načinu dela je prišlo do tako rekoč revolucionarne spremembe. "Hkrati s profesionalizacijo smo v nižjih selekcijah, od U-7 do U-13, spremenili model dela. V Sloveniji smo verjetno prvi, ki smo se tega lotili na takšen način, v tujini se to že uporablja. Določene vzorce smo vzeli z Nizozemske in Anglije. Te selekcije nimajo več svojega glavnega trenerja, ampak jih je prisotnih več. Večinoma so profesionalci in gredo skozi določen model dela, ki je sestavljen vnaprej. Da bi trener gledal na svoj interese, je skoraj izključeno, saj jih je pri vsaki selekciji več. Delo poteka tako, da je ena selekcija pol ure najprej pri enem trenerju, potem gre k drugemu, nato še k tretjemu, na ta način se poveča tudi intenzivnost dela. Rdeča nit je maksimalna posvečenost razvoju posameznika. Trenerji se bodo med seboj menjali tudi pri vodenju tekem. Rezultat ni v ospredju, tovrstnega pritiska ne bo, a bo moral biti boljši, ker bo ta mogel omogočal boljši razvoj vsakega posameznika," je nadvse zanimivo novost predstavil Damir Čontala in razkril, koliko je zdaj v nogometni šoli profesionalcev. "Pozimi smo iz tri povečali na šest, v prihodnje bi jih radi imeli še več. Poleg šestih profesionalnih trenerjev je še sedem amaterskih."
Vsi so iz Pomurja
Slišati je bilo očitke, da ne prihajajo iz lokalnega okolja. Češ, da ne zaupate domačim strokovnjakom ... "To nikakor ne drži. Vseh 13 trenerjev, ki v tem trenutku delujejo v nogometni šoli, je iz Pomurja. Ko sem se vrnil v klub, je bil moj pogoj, da bi imeli čim več trenerjev iz domačega okolja, prav tako kot čim več igralcev iz pomurske regije. Če jih hočemo čim več pri članih, jih moramo najprej čim več imeti v nogometni šoli. Vendar to ne pomeni, da so vrata strokovnjakom od drugod zaprta. Še manj igralcem. Ker smo premajhni, da bi se zapirali, da jih ne bi potrebovali. Seveda jih bomo, ampak ne sme prihajati do situacij, kot se nam je pripetila pri mladincih, kjer imamo 70 odstotkov igralcev iz drugih regij in 30 odstotkov iz Pomurja. Šlo bi v obrnjenem razmerju."
Najtežje je začeti
Seveda vedno obstajajo izjeme, tudi ekstremi, a za večino mladih igralcev je prehod iz mladincev med člane najzahtevnejše obdobje kariere. Je kakšen recept za uspeh? "Mislim, da je na koncu največ odvisno od ideje, od filozofije kluba. Od njegove vizije, v kateri je mladim igralcem treba zaupati. Težko se je boriti za vrh in obenem vključevati mlade. Zato je pomembna vizija - ali bo klub živel od doma vzgojenih igralcev in prodaj, ali od vrhunskih rezultatov. Eno z drugim gre težko. Mogoče bi šlo na daljši rok, ko bi se klub v tej filozofiji stabiliziral. Je pa na tak način najtežje začeti, vendar ne dvomim, da imamo v nogometni šoli veliko perspektivnih igralcev za prvo ekipo. Ampak v tem trenutku je tako, da če se boš odločil, da bosta en ali dva začenjala tekme, boš verjetno moral 'požreti' kakšno točko. Vendar je po drugi strani prav tako res, da pri igralcih, ki pridejo od drugod, pogosto čakamo, da se privadijo na okolje. Govorimo, da potrebujejo čas. Čakamo jih, a jih plačamo bistveno več, kot domače fante."
Gvardiol je lep primer
