Po novem velikem večeru v konferenčni ligi bi se Olimpije prav lahko lotil evropski maček. Navsezadnje je Victor Sanchez svojim varovancem kot nagrado za tretjo zaporedno zmago v Evropi dodelil celo prost petek.
Preklop v realnost slovenskega državnega prvenstva je lahko zelo težaven, kar so na lastni koži v Lendavi izkusili tudi Celjani, a zdi se, da je tudi v tem pogledu prišla do izraza ena glavnih razlik med enim in drugim slovenskim predstavnikom v letošnji konferenčni ligi.
Olimpija ima na svoji strani sveže izkušnje iz lanske evropske jeseni in te izkušnje so se v dosedanjem poteku sezone izkazale za neprecenljive. Četa Victorja Sancheza si je najprej kot prvi slovenski neprvak priborila mesto v glavnem delu enega od Uefinih tekmovanj, nato se je hitro povzpela na vrh prvenstvene lestvice, kjer bo tudi prezimila, z devetimi osvojenimi točkami pa si je v praksi prav tako zagotovila evropsko pomlad. In ob dejstvu, da so brez polnega izkupička v 17. krogu Prve lige Telemach ostali vsi trije najbližji zasledovalci, se je zmajem ponujal še lepši zaključek prvega dela sezone.
Ko je Florucz podal ...
Pretirane rotacije v ljubljanski zasedbi tokrat ni bilo, v prvi minuti je po dolgem času srečanje začel junak zmage nad Larnom Ivan Durdov. Olimpija je začela tam, kjer je končala v četrtek; z izrazito terensko prevlado na (še vedno) načeti stoženski zelenici.
Tokrat je lahko bil Španec na domači klopi sicer bolj zadovoljen z ustvarjanjem zrelih priložnosti. Kar nekajkrat se je v težavah znašla predvsem leva stran radomeljske obrambe, a je Raul Florucz v želji po koncu strelskega posta v ključnih trenutkih pokazal premalo zanimanja za to, kje se nahajajo njegovi soigralci. Sredi prvega polčasa je nato na obeh straneh zadišalo po najstrožji kazni, ogromno je tvegal predvsem Matevž Vidovšek, ki se je reševal pred pritiskom Vučenovića.
Raul Florucz se je v 38. minuti v pravem trenutku vendarle odločil podati. Skozi nekoliko razredčene vrste gostov je v kazenskem prostoru poiskal Durdova, visokorasli Dalmatinec pa si je ob Gabru Dobrovoljcu uspel ustvariti dovolj prostora za strel, ki Emilu Veliću ni dopuščal pravih možnosti.
Ratnik (tudi) odličen vezist
Da mlinarji niso bili pravi, so potrdile tudi tri menjave, ki jih je Darjan Slavic opravil že ob polčasu. Rumeno-črni so nov zagon hitro izkoristili za svojo najlepšo priložnost, a se je ob poskusu Kukovca odlično odzval Vidovšek.
Olimpija je počasi, a zanesljivo zopet prevzemala vajeti igre v svoje roke. Pri tem je tokrat morda celo ključno vlogo odigral Marcel Ratnik; kapetan se je iz osrčja obrambe preselil na položaj zadnjega vezista, od tam pa je s svojo mirnostjo in dobrim pregledom nad igro skrbel za odlično distribucijo žog.
Zelo blizu povišanja vodstva je bil v 61. minuti Justas Lasickas, a je žoga zdrsnila mimo vrat Velića, je pa vratarja Radomelj že dve minuti kasneje ugnal Raul, a se je ob sijajni podaji Ratnika znašel v prepovedanem položaju.
Se je pa na pravi centimetrov v 82. minuti znašel Dino Kojić. Durdova je najprej z lepo globinsko podajo zaposlil Reda Boultam, Velić je strel napadalcu Olimpije tokrat obranil, a je Hrvat prišel do odbitka, ki ga je znova poslal pred gol, tam pa je žogo v prazno mrežo pospravil Dino Kojić. Po dolgem posredovanju sobe za VAR so zeleno-beli prišli do zajetnejše prednosti. Do zmage, do osmih točk prednosti na vrhu lestvice in do naslova jesenskih prvakov.
