Pogosto pravimo, da se napadalci 'hranijo' z goli. Ko so na 'meniju' štirje, je to seveda nekaj posebnega. Takšen dosežek je prejšnji konec tedna ob zmagi Kopra nad Domžalami uspel Deniju Juriću. Razveselil se ga je prvič v dozdajšnji karieri. "Moja naloga je doseganje golov. Zelo sem zadovoljen, srečen. Že ko se trikrat vpišeš med strelce, je to velika stvar, ko ti uspe štirikrat, še toliko bolj. Občutek je izjemen. Verjamem, da mi bo to veliko pomenilo tudi za naslednje tekme, da mi bo okrepilo samozavest," se je odzval 27-letni napadalec kanarčkov, ki je v dozdajšnjem delu prvenstva dosegel šest golov. Vse na zadnjih treh preizkušnjah. Očitno je ujel pravo formo. "Upam, da bom uspešen tudi v nadaljevanju sezone. Morda še bolj. Samo da bo zdravje. Več kot leto dni nisem redno igral. Potreboval sem nekaj časa, da sem spet prišel do želene telesne pripravljenosti, da sem ujel ritem in vnovič dobil več zaupanja v lastne sposobnosti. Ko vse to imaš, si popolnoma drugačen igralec."
Verjamem, da je to mogoče
In bržčas lahko razmišljaš tudi o boju za naslov najboljšega strelca lige. "Verjamem vase in verjamem, da je to mogoče. Seveda ob pomoči celotne ekipe. Brez tega nikakor ne gre, brez podpore soigralcev ne moreš biti učinkovit. Vem, česa sem sposoben, to je eden od ciljev," pravi Deni Jurić. Začel je svojo drugo zgodbo na Bonifiki. V pretekli sezoni je imel status posojenega igralca zagrebškega Dinama, s katerim je vmes prekinil pogodbo. "Iskreno smo se pogovorili in zavedal sem se spoznanja, da se ne morem nadejati večji minutaži. Zato smo se razšli. Moja želja, da se dokažem, je bila neizmerna. Čast vsem klubom v regiji, ampak Dinamo je po kakovosti in organizaciji daleč pred vsemi. To je posebna raven, druga razsežnost. V primerjavi z vsem, kar sem izkusil do zdaj, je to svet zase. Star sem bil 10 let, ko smo se z družino iz Avstralije preselili na Hrvaško, zaigrati za Dinamu je bila ogromna želja. Veliko članov moje družine že od nekdaj navija zanj, to ljubezen so prenesli tudi name. To je moj klub in brez težav priznam, da me je odhod kar malce zlomil. Bilo je težko, ampak tudi to je nogomet, življenje gre naprej. Obenem sem zelo dobro vedel, da po preglavicah s poškodbo potrebujem kontinuiteto igranja. V Kopru so mi rekli, da bom dobil priložnost, to je bilo zame najpomembnejše. Prepričalo me je, da sem se vrnil in za zdaj je vse skupaj na srečo videti dokaj dobro."
Da, on je boljši od mene
V Slovensko Istro se ni vrnil sam, pridružil se mu je starejši brat Tomi. "Lepo je. Ko se je ponudila ta možnost, nama je bila ideja všeč. Nisva veliko razmišljala. Pomagava drug drugemu, si svetujeva. Na ta način se je lažje izvleči iz težjih trenutkov, odlično se razumeva. Katerikoli igra, katerikoli doseže zadetek, nama je vseeno. Ko zabije on, je kot bi zabil jaz in ko zabijem jaz, je kot bi zabil on. Obema veliko pomeni. Upava, da bova kmalu lahko skupaj tudi zaigrala. Žal je imel tudi on v preteklosti precej težav s poškodbami, ampak zdaj je znova pripravljen in vse boljši. Prvič sva v istem klubu, prvič se nama ponuja priložnost, da bova drug ob drugem na igrišču. Res močno upava, da se bo to zgodilo. Verjameva. To so sanje od otroških let in nadvse rada bi jih uresničila," pravi mlajši izmed bratov Jurić.
Ko si je znova nadel opravo kanarčkov, je bilo okrog Bonifike slišati, da je z njim prišel še boljši Jurić, česar smo se na naših straneh spomnili tudi po 'torpediranju' rumene družine. "Tudi jaz sem ljudem v klubu dejal: 'Če boste zadovoljni z menoj, sem prepričan, da boste z njim še bolj.' V dozdajšnji karieri je igral za kar velike klube, ima lepo število nastopov za avstralsko reprezentanco (41 tekem, 8 golov op. p.), s katero je igral na svetovnem prvenstvu, bil je mož odločitve v finalu azijske lige prvakov, osvajal je lovorike ... Bil je na velikih odrih, za vse to je potrebna kakovost. Spet bom ponovil, da je boljši igralec od mene, da o dragocenih izkušnjah niti ne govorim. In še enkrat bom poudaril, da verjamem, da bova zaigrala skupaj ter dosegla čim več golov."
Tri vabila za avstralsko izbrano vrsto
##PAIDBREAK##
Če se Tomi lahko pohvali z bogato kariero, se naš sogovornik (še) ne more. Upal je, da si bo nadel dres s hrvaškim grbom. "Trikrat sem dobil vabilo, da bi igral za Avstralijo. Prvič le teden dni po podpisu pogodbe z Dinamom, a se nisem odzval. Ni se mi zdelo prav, da takoj odidem iz kluba. V tistem trenutku si nisem hotel privoščiti daljše odsotnosti, ampak sem se želel čim prej prilagoditi na življenje v Maksimirju. Ko so me poklicali drugič, sem dobil določene namige, da bi morda lahko dobil vpoklic hrvaškega selektorja, zato sem raje še malce čakal, a se potem tudi poškodoval. Poškodovan sem bil tudi ob tretjem vabilu, toda predstavniki avstralske reprezentance so kljub temu vztrajali, da pridem. Odvrnil sem jim, da res ne bi imelo smisla, nakar me je doletela še ena smola. Dalj časa sem bil na na prisilnem počitku in po vrnitvi nikakor nisem mogel ujeti želenega tekmovalnega ritma. Nekaj takšnega, kot mi uspeva zdaj v Kopru."
Potemtakem obstajajo vsaj trije razlogi za obžalovanje … "Ne, ničesar ne obžalujem. Marsikdo pravi, da bi lahko in moral sprejeti vabilo, a vam iskreno povem, da mi ni žal. Vse se zgodi z razlogom. V tistem trenutku so bile moje odločitve pač takšne in menim, da so bile pravilne. Bomo videli, kaj se bo dogajalo v prihodnje. Če bi se znova ponudila možnost postati član avstralske izbrane vrste, bi o tem gotovo resno razmislil," je povedal Deni Jurić. Na slovenskem prizorišču se je prvič predstavil že v sezoni 2018/19, ko je pol leta branil barve Triglava pod taktirko Dejana Dončića. V prejšnjem krogu je torej na Bonifiki presodil nekdanjemu trenerju. "Prav tako kot v Koper, sem tudi v Kranj prišel pozno. V osmem ali devetem krogu. Nisem veliko igral. Tudi v Kranju sem se poškodoval. Poškodbe so res v precejšnji meri vplivale na mojo kariero in po nekaj mesecih smo se z vodilnimi možmi kluba dogovorili, da je bolje, če gremo vsak svojo pot," se je najboljši strelec rumeno-modrih iz pristaniškega mesta ozrl na gorenjsko izkušnjo.
Koprska je za zdaj takšna, kot si je želel. "Lepo mi je tukaj. Koper je fino mesto, sodobno. Ustreza mi, da imam svoj mir. Sem v okolju, v katerem sem lahko osredotočen samo na nogomet. Povrhu je z menoj še brat, od katerega se lahko veliko naučim, njegovi nasveti so nadvse koristni. Prav tako je pomembno, da naju je ekipa sprejela, kot sva si lahko le želela. Imamo odlično ozračje. Mislim, da tudi rezultati razkrivajo, kakšno vzdušje je v slačilnici. Upam, da bo tako ostalo, ali pa bo celo še boljše."
Lahko se borimo za naslov prvaka
Čeprav kanarčki za vodilni zmaji z enakim izkupičkom kot Maribor zaostajajo vsega dve točki, jih mnogi še vedno ne uvrščajo med kandidate za naslov prvaka. Prepričani so, da ne morejo resneje ogroziti troboja Olimpija-Maribor-Celje, a vsi vendarle ne razmišljajo tako. "Poglejte, mogoče bo kdo rekel, da sem preveč optimističen, toda verjamem, da imamo tako kakovostno ekipo, da bi se lahko 'tepli' za prvo mesto. Osnovna ambicija je povezana z uvrstitvijo v evropski pokal, vendar mislim, da smo pokazali, da lahko računamo tudi na vrh. Da smo tega sposobni. Sledita zelo pomembni in zahtevni preizkušnji proti Celju in Mariboru. Morali se bomo 'metati na glavo' in iztržiti čim boljša rezultata. Želimo pokazati, da nihče ni boljši od nas," je svoje stališče pojasnil Deni Jurić, ki o slovenskem prvenstvu govori s spoštljivimi besedami. "Liga je dobra. Menim, da so v vsaki ekipi vsaj dva ali trije igralci, ki so sposobni narediti velik korak naprej in zaigrati v veliko boljših klubih. Tudi uspehi reprezentance navsezadnje potrjujejo dobro delo, prav tako uvrstitvi Celja in Olimpije v ligaški del konferenčne lige, kjer so eni in drugi konkurenčni. Vse skupaj se razvija v dobri smeri, kakovosti ne manjka."
