Pravzaprav je za oceno odlično, če govorimo zgolj o rezultatih, zmanjkala zgolj zmaga na vedno zahtevnem gostovanju na Fazaneriji. A navkljub več kot spodobnem začetku, je moral nekdanji odlični branilec na prvi domači tekmi v novi vlogi poslušati žvižge. V nedeljo ima odlično priložnost, da žvižge spremeni v (najmanj) bučne aplavze.
Mariborska publika je zahtevna. No, bila je zahtevna že praktično, odkar obstaja. Potem pa je po odhodu Zlatka Zahovića kar naenkrat postala precej anemična. Žvižgi, glasno negodovanje, preklinjanje in ostali elementi izražanja nezadovoljstva so kar naenkrat izginili, nadomestili so jih aplavzi tudi ob precej skromnejših rezultatih od tistih, ki jih je bila navajena.
Tako recimo mariborska publika ni (pretirano) žvižgala niti takrat, ko je bil Maribor povsem zadnji (!) na prvenstveni lestvici, ali ko je recimo izpadel v osmini finala pokalnega tekmovanja proti Radomljam. Kdo ve, ali bi žvižgali ob sramotnem evropskem izpadu proti Colerainu pred leti, toda tisto se je zgodilo v času korone, ko so bili stadioni za navijače zaprti.
##PAIDBREAK##
Kakorkoli že, anemičnost zadnjih let je zdaj čudežno izginila, skupaj s prihodom Acuna Ilicalija (ki uradno še vedno ni prevzel kluba) je mariborska publika znova dvignila svoja pričakovanja visoko v nebo in Boštjan Cesar je tako moral na svoji prvi domači tekmi poslušati žvižge. Ob vodstvu Maribora! Ker so pač mladi, potentni Radomljani ob koncu obračuna pritisnili in želeli priti do izenačenja. Nekdanjemu prvemu pomočniku Matjaža Keka v slovenski izbrani vrsti ni pomagalo niti dejstvo, da je pred to tekmo z Radomljani uspešno (resda s težavami) opravil s pokalnim izzivom v obliki Preddvora in da je na prvih dveh težkih prvenstvenih gostovanjih osvojil štiri točke (zmaga v Šiški proti Bravu, že prej omenjeni remi v Murski Soboti). Ne glede na žvižge s tribun so vijoličasti v Ljudskem vrtu uspešno opravili še z Radomljami, tako da bi si Cesar težko želel boljšega starta na svoji samostojni trenerski poti. Če govorimo z rezultatskega vidika, seveda …
Cesar bo v središču pozornosti
Vijoličasti navijači, vsaj del njih, Boštjana Cesarja še ni vzel za svojega. Razumljivo. Navsezadnje gre za otroka Olimpije, ki v preteklosti ni skrival svojih simpatij do zeleno-bele barve. Kar je prav tako več kot razumljivo. "Preteklosti ne morem spremeniti, starša sta iz Ljubljane, tam sem se rodil," je ob predstavitvi dejal nekoč robustni branilec. In hkrati dodal, da ve, kako lahko na svojo stran dobi mariborsko publiko – z rezultati. In samo z rezultati. Če so imeli nekateri njegovi predhodniki na mariborski klopi možnost, da so publiko dobili na svojo stran s svojo simpatičnostjo, leporečenjem ali trkanjem po prsih in poudarjanjem vijoličastega DNK-ja, je Cesar v tem pogledu v precej slabšem položaju, saj ga lahko na piedestal v očeh mariborskih navijačev dvignejo zgolj zmage. In novopečeni mariborski trener ima v nedeljo priložnost, da si s svojimi varovanci pribori tisto najslajšo. Na večnem derbiju.
Jasno je, da bo glede na svojo preteklost na tokratnem derbiju Boštjan Cesar v središču pozornosti. Poznavajoč navijaško kulturo lahko pričakujemo tudi kakšna 'povračilna sredstva' Green Dragonsov za po njihovem mnenju 'izdajo', ki jo je storil mariborski trener. A slednji je bil skozi celo svojo kariero borec in lahko ste prepričani, da mu takšne stvari ne bodo prišle do živega. Kvečjemu mu bo vse skupaj služilo kot dodatna motivacija, čeprav slednje ne potrebuje. Dobro se namreč zaveda, da mu tokratni večni derbi prinaša prvo pravo prelomnico. Če bo slavil, se v štajerski prestolnici obetajo sončni dnevi. Če bo izgubil, se bo na nebu nad mestom ob Dravi razbohotila velika nevihta …
