Dogovor je bil sklenjen že pred časom, ob koncu tedna pa je nov vlagatelj v soboškega prvoligaša prvič prispel v Mursko Soboto, spoznal Fazanerijo in stopil pred sedmo silo. Ko bodo urejene še zadnje administrativne zadeve, bo tudi uradno vstopil v klub, to naj bi se zgodilo v prihodnjih dneh. "Delujemo, kot da je že vse podpisano in urejeno," pravi predsednik Robert Kuzmič.
Črnogorec, ki se je pred 40 leti preselil v ZDA, gradov v oblakih ne obljublja, zagotavlja pa, da ima dolgoročne načrte in da se bo skupaj z ostalimi deležniki v klubu maksimalno potrudil, da bi ambiciozno zastavljene cilje tudi uresničili. "Zadovoljen sem, da sem tukaj. Mura je zanimiv klub z veliko bazo navijačev. To je velika stvar, izziva sem se želel lotiti v takšnem okolju. Prav tako je pomembno, da je organizacijska struktura na primerni ravni, klub deluje dobro," je uvodoma povedal George Juncaj.
Kakšen bo njegov finančni vložek, za zdaj še ni določeno. "Zavezali smo se, da se bomo o tem bolj natančno pogovarjali, ko bo gospod Juncaj prišel v Slovenijo. Da pogledamo zadeve, jih analiziramo. Počasi smo začeli graditi ekipo, v doglednem času, v mesecu ali dveh, pa bomo določili proračun za aktualno sezono. Za naslednjo bo gotovo drugače, stvari bomo začeli pripravljati že po novem letu, vsekakor pa bo v prehodnem obdobju določen del sofinanciranja potreben," je pojasnil predsednik črno-belih.
George Juncaj je v Prekmurje prišel po izkušnji v Novi Gorici. "Tam sem se znašel po spletu okoliščin. V prvi vrsti sem ponudil pomoč, kot da bi bil karkoli drugega. Ni bilo nikakršnega dokumenta, da bi lahko rekel, da je bil to moj klub. Prav tako nisem bil član uprave, ali kaj podobnega. Delal sem, kar sem obljubil. Dal sem denar. Nekajkrat sem vprašal, če se lahko lahko dogovorimo za konkretno obliko sodelovanja, ampak iz tega ni bilo nič. Konkretnih pogovorov ni bilo. Ne vem, kdo je kriv za to, a menim, da naposled niso hoteli, da se jim pridružim. Nova Gorica je lepo mesto, klub ima perspektivo, vendar nisem dobil tega, kar sem dobil tukaj. Prišel sem šele v soboto in že se počutim, kot bi bil doma."
O tem, kako dolgo naj bi ostal na ravnici, ni želel razpredat. Tudi ali predvsem zato, ker ambicij ne skriva. "Rojen sem v nekdanji Jugoslaviji, že 40 let živim v ZDA. Da se nekdo vrne, mora imeti velike načrte. Ampak sam ne bom zmogel, delati bomo morali s skupnimi močmi. V poslu moraš biti iskren. Če bom našel iskrenost, če bodo ljudje v Muri pripravljeni delati, bomo dober klub. Tako za slovensko, kot evropsko raven, veliko bi pomenila tudi podpora lokalne skupnosti, celotne regije. Pripravljen sem sodelovati in odpirati tudi nove možnosti. Nisem prišel za leto ali dve. Nismo dorekli morebitnega časa mojega odhoda. Tega ni v pogodbi. Tukaj sem, da ostanem, a kot sem že dejal, vse ne bo odvisno le od mene, temveč od vseh v klubu in tudi okrog njega. Če bodo želeli, da ostanem, bom ostal. Če bodo rekli, 'George, spakiraj kovčke', bom odšel. Nisem hotel, da bi določali kakršnekoli časovne okvirje, ker menim, da to ne bi bilo dobro. Čutim medsebojno zaupanje, nameni so dolgoročni," poudarja George Juncaj. "Skupaj gremo naprej. Razdelili smo si področja, vsak bo skrbel za svoje. In vsi bomo stremeli k skupnemu cilju, to je evropski nogomet znova v Murski Soboti. A ne danes, danes potrebujemo potrpljenje. S trdim delom bomo lovili ta cilj. To lahko traja tri leta, lahko tudi sedem let. V športu je veliko nepredvidljivega," dodaja Robert Kuzmič.
