Albert Riera po vrnitvi v Celje odkrito o vsem: Če ne bi bili perfektni, me ne bi potrebovali Plus

Pogovor s starim novim trenerjem Celja Albertom Riero- O vrnitvi v Celje in razlogih za to odločitev
- O prihajajoči tekmi v kvalifikacijah za ligo prvakov
- O odnosu z zdaj že nekdanjim trenerjem Celja Damirjem Krznarjem
- O obstoječem kadru in Žanu Vipotniku

Ne moremo začeti drugače kot z vprašanjem, kako se počutite ob vrnitvi v Celje.
Kot da nikoli nisem odšel. Z distance sem spremljal klub, spremljal sem igralce, s katerimi sem bil pred osmimi, devetimi meseci skupaj vsak dan. Tisto, kar smo začeli prejšnje poletje, smo zdaj ponovno zagnali. Srečen sem, da znova vidim svoje igralce. Poznajo me, poznajo večino stvari. Nekatere stvari sem seveda spremenil, staram se. Upam, da sem nekatere nadgradil, učim se. Vse svoje znanje želim dati igralcem, ker to je tisto, kar si želijo od trenerja. Seveda je vse skupaj še bolje, če bomo tudi zunaj igrišča prijatelji, toda navsezadnje si najbolj želijo dobiti trenerjevo znanje. Ko sem bil jaz igralec, sem to želel od svojih trenerjev – da iz mene naredijo boljšega igralca. Zato sem tukaj. Da igralce naredim boljše, ta klub pa večji.

Je bilo Celje vaša prva in edina možnost?
Bilo je najbližja možnost. Najbližja mojemu srcu. Zato pravim, da nikoli nisem odšel. Spremljal sem ligo, spremljal sem ekipo. Tudi če sem bil v Franciji, osredotočen na Bordeaux, se nisem odklopil. Bilo je zgolj kot nekakšen premor. Celjani so vedeli, da se zaradi dogajanja v Bordeauxu lahko vrnem. In hitro smo se dogovorili. Spoštujem prejšnji štab, vendar sem zgolj nogometni trener. Nič več. Vse druge odločitve, ki so jih sprejeli v klubu, niso moje. Jaz odločam zgolj na igrišču. Poslušal sem ponudbo in jo sprejel. Ko si nekje srečen, se vedno z veseljem vračaš. Vem, kam prihajam. Bi pa rad zdaj govoril o tekmi. Najpomembnejši tekmi. Ker nas ne čaka zgolj tekma, ampak verjetno najpomembnejša tekma v tej sezoni. Seveda bi imeli tudi v primeru neuspeha še možnosti za uvrstitev v Evropo, toda točno ta tekma s Slovanom je tista. Tista najpomembnejša. Rad bi govoril o svojih igralcih, ki so moje noge, moje roke. Brez njih sem nihče. Imeli smo skoraj enouren sestanek. Čeprav seveda to ni dovolj, je dober začetek. Videli so moje malce prenovljene ideje, kaj si želim od njih. In želim si govoriti na igrišču. Moja ekipa mora biti moje ogledalo. Moj cilj je, da ko vidite mojo ekipo igrati, veste, da gre za Albertovo ekipo. Upam, da boste na zelenici videli dobre in nove stvari.