Tolić je v zadnjih trenutkih rednega dela finala pokala namreč izvedel enajstmetrovko, ki bi Mariboru lahko prinesla pokalno lovoriko. A izvedel jo je zelo neodgovorno in s slabo izvedeno panenko Vidovšku omogočil lahko obrambo, ki je tekmo odpeljala v podaljšek, ostalo pa je zgodovina.
Hrvat je zdaj za spletno stran Maribora prvič spregovoril o tem trenutku in o svoji odločitvi ter se v čustvenem zapisu opravičil navijačem kluba, ker jih je razočaral. To je storil tik po tem, ko se je vrnil iz porodnišnice, kjer se mu je v Zagrebu danes rodila prva hči Lara Rita. Njegov zapis si v celoti preberite spodaj, gotovo mu bo po teh besedah kakšen podpornik mariborskega kluba lažje oprostil:
»Ure minevajo, občutki pa se ne spreminjajo. To so trenutki, ki so v nogometu najbolj boleči. Po finalnem dvoboju v Celju ni bilo veliko spanca, lovoriko smo izgubili v veliki oz. največji meri ne glede na sodniške odločitve ob koncu tekme zaradi moje nepremišljenosti in se ob tej priložnosti moram odzvati ter opravičiti za neodgovorno ravnanje. Poteza, ki sem jo povlekel z odločitvijo, da izvajam enajstmetrovko na takšen način, je nedopustna. Predvsem pa nesprejemljiva do soigralcev, strokovnega vodstva, celotnega kluba in navijačev, ki so nas v tolikšnem številu spremljali v Celju ter do vseh, ki so nas spodbujali doma, ob ogledu TV-prenosa ali živijo z vijol’čnim utripom vsak dan.
Kaj ljudem pomeni NK Maribor, sem zelo dobro spoznal od 26. avgusta lani, ko sem prestopil prag Ljudskega vrta. Vsake zmage, vsakega uspeha moštva sem se neizmerno veselil in skušal prispevati svoj delež po najboljših močeh v obliki golov, asistenc ali izpolnjevanja zastavljenih nalog na igrišču. Žalostno je, da sem se spravil v položaj, da se bo mojih 9 mesecev v Mariboru zdaj ocenjevalo skozi to zgrešeno enajstmetrovko. Toda krivda je izključno na moji strani. Sprejel sem napačno odločitev, sprejeti moram tudi odgovornost za nesprejemljivo dejanje in posledice. Zahvaljujem se navijačem, ki mi pošiljajo sporočila podpore, se pa zavedam, da se je zgodilo nekaj, kar se ne bi smelo in vem, da si sobotne nepremišljene poteze ne bom odpustil. Nikdar!«
