Kmalu po zadnji jesenski preizkušnji Koprčanov v Stožicah je bilo jasno, da Aleksander Rajčević s kanarčki ne bo podpisal nove pogodbe; zdajšnja mu bo potekla zadnji dan letošnjega leta. Na največjem slovenskem stadionu je še zadnjič zaigral v opravi prvoligaša z Bonifike, kjer bodo v obrambi priložnost namenili mlajšim močem. "Če bom dobil ekstremno dobro ponudbo za službo, ne izključujem niti možnosti, da bi končal igranje nogometa in kopačke obesil na klin," je izkušeni branilec navrgel po obračunu v prestolnici, a zdaj je jasno, da bo še igral. Najbrž pri zahodnih sosedih. "Da, zagotovo bom še igral, ampak v kakšni nižji ligi," je pritrdil glavni igralec zgodbe. "Imam nekaj možnosti. Tudi to, da bi se pridružil enemu od slovenskih klubov, vendar se bolj nagibam k temu, da bi odšel v Italijo. Avstrija je prav tako v igri, ampak ne verjamem, da se bom odločil za tak korak. Malce mi je daleč."
Bil sem miren, to sem pričakoval
Najbolj pogosto je slišati namigovanja o odhodu v Kras Repen. "Ostanimo pri tem, da je najbolj aktualna kakšna nižja italijanska liga. Vse ostalo je še v zraku," se je odzval 36-letni nogometaš in se v nadaljevanju dotaknil koprske zgodbe. Je zaradi takšnega razpleta razočaran? "Ne, nisem razočaran. Saj sem dovolj star, da vem, kako stvari potekajo, čeprav tovrstnih izkušenj nimam ravno veliko. Podobno, mogoče malce lepše, smo se razšli pri Mariboru. Zato v preteklem obdobju zaradi tega nisem bil živčen, ostal sem miren. Ker sem pričakoval takšen scenarij, navsezadnje je to normalno. Pri mojih letih pričakuješ, da bo kmalu konec, s tem se je treba sprijazniti. Povrhu mi je trener že pred časom omenil, da z menoj verjetno ne bodo podaljšali pogodbe, zato sem razmišljal v tej smeri."
Ne bi imelo smisla
Iz nekaterih krogov so prihajala namigovanja o domnevnem sporu, ki da naj bi se ob slovesu zgodil v klubskih pisarnah. "Ne, ni bilo nikakršnega spora. S predsednikom Antejem Gubercem in športnim direktorjem Ivico Gubercem smo v zelo dobrih odnosih. Težko, da bi se skregali, navsezadnje sem zaradi njiju prišel v Koper. Onadva sta izrazila željo, da bi se vrnil, zaradi česar sem jima hvaležen. Z Zoranom Zeljkovićem se prav tako nisva sprla. Mogoče se najini pogledi na določene stvari le malce razlikujejo, ampak tako pač je, to ni nič takega. Ko sem bil na sestanku s športnim direktorjem, sva mogoče delila enako vizijo, da bi do poletja ostal, toda če trener ne računa name, to ne bi imelo smisla. Zakaj bi zasedal mesto nekomu, ki bi lahko kandidiral za ekipo. Vse to je del profesionalizma, tega se dobro zavedam. Vsak, ki je nekaj časa v nogometu, ve, kako to gre. Zato za kakršnekoli zamere ni potrebe, tudi sam sem dovolj realen. Vem, koliko lahko dam, v kolikšni meri bi še lahko pomagal ekipi, vendar po drugi strani razumem, da priložnost raje nameniš mlajšim. Tudi sam sem bil nekoč mlad in si mislil, zakaj bo igral ta 'starec' ... To je človeško, to je življenje, gre za normalen proces. Seveda obstajajo tudi ekstremi, ki lahko pri mojih letih igrajo na vrhunski ravni. Luka Modrić, denimo, in še koga bi lahko omenil, ki še vedno igrajo in jim nihče ne očita, da so stari, vendar je ob tem pomembno spoznanje, v kakšnem okolju jim uspeva. V nekem drugem svetu, kjer je skrb za telo na najvišji ravni, za to 24 ur na dan skrbijo tudi posebne skupine ljudi. Poleg tega za slovensko ligo velja, da mladi dobivajo priložnost, kar je nedvomno odlično," je pojasnil Aleksander Rajčević.
V prihodnje bo torej ostal na igrišču, a prej ali slej se bo treba navaditi tudi na življenje brez igranja. Mar tudi brez nogometa, ali pač? "Naredil sem že trenersko C-licenco. Za B se še nisem odločil, a najbrž bom opravil tudi to. Imel sem ambicije, vendar ne vem, ali bi me zanimalo ostati v članskem nogometu. Bržčas bi raje deloval v mlajših selekcijah, ampak v tem trenutku o tem zares ne razmišljam. Dokler bo dovolj volje in dokler mi bo telo dovoljevalo, se bom osredotočil na igranje, potem bom razmišljal, kako in kaj naprej. V Kopru je med drugim beseda stekla tudi o tem, da bi se pridružil strokovnemu vodstvu, a za zdaj nimam tovrstnih ambicij. Ne vidim se v tej vlogi, mogoče kdaj v prihodnosti. Kot sem že dejal, se bom lotil tudi B-licence, za nadaljnje izobraževanje pa moraš imeti res veliko željo za ukvarjanje s trenerskim poslom. Pri meni je trenutno ni, a seveda se to lahko spremeni. Bomo videli, kako se bodo stvari razvijale. Ne izključujem tega, da mi bo zdaj, ko ne bom več igral na najvišji ravni, ko bom v drugačnem položaju, 'kliknilo', in bom hotel biti trener. Še naprej bom hodil na tekme, morda bom s tribune na nogomet začel gledati drugače in me bo trenerstvo zamikalo. Nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi, kaj se bo zgodilo, zato tudi ta vrata puščam odprta," je povedal igralec z zavidanja vredno kariero. Osvojil je osem naslovov prvaka, ima štiri pokalne lovorike in tri superpokale. "Tri pokalne trofeje," nas je presenetil priljubljeni Rajče. "Prve koprske si ne lastim, ker sem bil le na tribuni. A po drugi strani je res, da sem bil zraven, bil sem na seznamu in medalja je doma," se je nasmejal izkušeni branilec in se ozrl na prehojeno pot. "Ko pogledam potek moje kariere in vse, kar sem dosegel, sem zelo, zelo zadovoljen. In ponosen! Četudi nisem nikoli odšel v tujino. Mnogo ljudi me sprašuje, zakaj se nisem odločil za takšen korak."
Če bi odšel, tega morda ne bi doživel
Ali to dejstvo danes predstavlja bolečino? "Uf, ne vem ... Oziroma veste kaj ... če bolje razmislim, to ni bolečina. Čeprav sem igral samo v slovenski ligi, sem z Mariborom doživel takšne stvari, ki so jih redki, ki so se odpravili v tujino. Veliko jih te možnosti ali priložnosti ni imelo. Hej, okusil sem top raven! In to z Mariborom, s slovenskim klubom. Ni lepšega kot igrati doma in si zagotoviti prisotnost na najbolj prestižnem klubskem odru. V ligi prvakov! Mislim, da je to nekaj posebnega in vsemu skupaj daje še dodatno razsežnost. Ne, za nič mi ni žal. Niti malo! Zelo sem vesel, da sem se odločal tako, da sem vedno ostal v Sloveniji. V nasprotnem primeru mogoče nikoli ne bi igral v ligi prvakov, ligi Europa ... To so izjemne izkušnje. Izkusil sem nekaj zares neverjetnega in izjemno sem ponosen na vse, kar smo dosegli. Na splošno. Jaz in ekipa, del katere sem bil ob vseh uspehih."
