Kot so v današnji tiskani izdaji razkrili kolegi z Ekipe SN, se je pred vrati Stožic pojavil nov potencialni vlagatelj, ki bi lahko v bližnji prihodnosti poskrbel za novo zamenjavo vodstvene garniture pri Olimpiji. Za nakup ljubljanskega kluba naj bi se resno ogrel srbski medijski poslovnež Dragan Šolak.
Za razliko od nemških lastnikov gre za investitorja, ki je nogometni javnosti dobro znan. Še toliko bolj, ko govorimo o naši bližnji okolici. Šolak je gradnjo svojega imperija začel na prelomu tisočletja; televizijske pravice, telekomunikacijske storitve. Njegovo podjetje SBB se je iz Srbije širilo v preostale države nekdanje Jugoslavije, pred osmimi leti pa so se vsa odkupljena podjetja združila pod danes dobro znanim imenom United Group. Podjetje ima danes sedež na Nizozemskem, v lasti ima približno 50 televizijskih programov, Šolak pa je kot predsednik uprave danes med najbogatejšimi posamezniki v Srbiji; njegovo premoženje ocenjujejo na poldrugo milijardo evrov.
Morebiten prihod srbskega poslovneža sicer prinaša drugačno (še vedno težko) prtljago. Ustanovitelj United Groupa nikoli ni odkrito izražal političnih ambicij, niti ni znan po svojih javnih nastopih, se je pa kot medijski velikan, ki ima nepredstavljivo moč nad ustvarjanjem javnega mnenja, hitro znašel na tarči vladajočih politikov. Prvi mož tako pomembnega medijskega podjetja v zasebni lasti je tako ali drugače trn v peti marsikomu in dogajanje v Srbiji je to v zadnjem času zelo jasno potrjevalo. Šolak in njegovi kanali so v očeh medijev, ki so v državni lasti, postali sovražnik. Ker je to edina preostala možnost. Če ne A, potem B. Prva je seveda neomajna podpora ob odsotnosti vsakršne kritike. Kakšni so razlogi in kakšne posledice takšnega razmišljanja, ni treba posebej poudarjati.
Kaj ima to skupnega z nogometom in Olimpijo? Telekom Srbija, ki je v lasti države, njegovo vodstvo pa ima tesne povezave s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem in vladajočo Srbsko napredno stranko, je v zadnjem letu odprlo novo fronto – šport. Najbolj konkretno, nogomet. V manevru, katerega cilj je bil predvsem udarec za Šolakov informativni kanal N1, se je Telekomova Arena Sport spustila v lov na televizijske pravice. Sportklub je (tako v Srbiji kot v preostalih medijskih krajinah, vključno s slovensko) izgubil svoj primat; pravice za veliko večino najelitnejših nogometnih tekmovanj so končale v rokah Arene Sport.
Danes 58-letni Šolak je odgovoril v svojem slogu. Na začetku letošnjega leta je prek investicijske združbe Sport Republic izpeljal približno 120 milijonov evrov vreden prevzem premierligaša Southamptona; s prodajo 80 odstotkov delnic je bila končana vladavina kitajskega poslovneža Gaa Džišenga. Šolak je združil moči s Henrikom Kraftom, ki je bil s Srbom povezan že pri United Groupu, in Rasmusom Ankersenom, ki je pred tem deloval tudi v Brentfordu in Midtjyllandu. »Morda je to njegov 'sredinec' nasprotnikom,« so ob prevzemu ugibali pri slovitem The Athleticu.
Širjenje in vključevanje novih klubov združbe Sport Republic tako ni presenetljivo, o tem, kaj je njegovo pozornost preusmerilo ravno na dogajanje pri Olimpiji, pa na tej točki ne bomo ugibali in za zdaj v resnici niti ni pomembno; dejstvo je, da je zaledje srbskega poslovneža precej drugačno (in javno razgrnjeno) od tistega, s katerim skušajo kritike na svojo stran pridobiti nemški vlagatelji. Dejstvo je, da je to zaledje več kot dovolj močno, da si lahko privošči Olimpijo z vsemi njenimi trenutnimi pomanjkljivostmi. In dejstvo je, da bi se v zmajevem gnezdu tudi po tej primopredaji obetali zelo pestri dnevi. Ampak to je Olimpija – drugače ne gre.
