Navijači Mure po porazu z Olimpijo nezadovoljstva niso skrivali, trenerja Damirja Čontalo so z zelenice pospremili z žvižgi. "Zagotovo so neprijetni. Na to nihče ni imun, je pa določen pritisk prisoten že od začetka. Vse od januarja. Vsaka napaka se množi s tri, dejstvo pa je, da lahko žvižge odpravimo zgolj z boljšimi rezultati," je kritike komentiral trener Mure.
O tem, da je pred skoraj devetimi meseci stopil v velike čevlje, ni nikakršnega dvoma. Kdorkoli bi to storil, mu nikakor ne bi bilo lahko, prav tako je dejstvo, da njegovega ustoličenja mnogi privrženci niso sprejeli z navdušenjem. Sprijazniti se je moral s tem, da mu vedno znova iščejo dlako v jajcu … "Pred mano je bil trener Ante Šimundža. Strokovnjak z imenom, ugledom in odličnimi rezultati. Pričakovanja so razumljivo visoka, hkrati gre za okolje, ki si želi domače zasedbe. Tako na igrišču kot ob njem, ampak v veliko primerih so tako igralci kot trener na koncu tisti, v katere je usmerjenih največ puščic. Vedno znova poudarjamo željo o čim večjem številu domačih fantov, potem pa prav oni največkrat občutijo negodovanje in nestrinjanje zaradi kakšne odločitve ali poteze na igrišču. Zelo zanimivo," je povedal Damir Čontala, ki seveda ni kriv za vse, ampak v nogometu je tako, da so trenerji na koncu (skoraj) vedno žrtve ... Marsikaj dobrega se hitro pozabi, navsezadnje je v pretekli sezoni z uvrstitvijo v kvalifikacije za ligo Europa uresničil osnovni cilj, vendar si je privoščil tudi nekaj grehov. Prvega najbrž že takoj po imenovanju, ko je napovedoval bolj napadalno usmerjeno Muro. In bolj dinamično. Ob tem mu je marsikdo očital, da tako ni pokazal zadostnega spoštovanja do svojega predhodnika, po drugi strani prav tako pije vodo, da prave potrebe po spreminjanju recepta, ki je prinesel največje uspehe v klubski zgodovini, ni bilo ...
Ampak Damir Čontala je vztrajal, kar je seveda povsem legitimno. Vsak trener želi, da bi njegovo delo imelo 'podpis', in kot na dlani je, da je bila Mura zelo atraktivna. Tekme črno-belih so bile paša za oči, zlasti nevtralni opazovalci so imeli dovolj razlogov za uživanje, toda vse bolj je začelo primanjkovati tekmovalnosti. In točk ... To je očitno spoznal tudi strateg črno-belih in se vmes odločil za zasuk. Več pozornosti je začel posvečati obrambi, vse večkrat je bilo slišati tudi misli, da je bila Mura od nekdaj delavna, toda dokončne preobrazbe (še?) ni bilo. In to je v tem trenutku eden od velikih problemov! Morda celo največji. Črno-beli so izgubili osnovno nit. Prepoznavnost. Zdaj niso ne dovolj zanimivi, ne dovolj tekmovalni. So nekje vmes, kar nikoli ni dobro, obenem se včasih zdi, da tudi igralci ne dobivajo pravih sporočil, kakšna naj bo zares podoba ekipe. Ali pa jih dobivajo preveč ... V zraku visi tudi njihovo zaupanje do trenerja, zaznati je pomanjkanje energije ...
Po desetih odigranih tekmah seveda nihče, ki je tako ali drugače povezan z muraši, ne more biti zadovoljen. Izkupiček je preslab in v nogometu ter v športu nasploh je tako, da se je vprašanju odgovornosti trenerja nemogoče izogniti. Kako varnega se na vročem stolčku počuti mož s Pertoče? "To je vprašanje za vodstvo kluba. O tem odločajo ljudje, ki so me postavili na ta položaj, zavedam pa se, da trener nikoli ni varen. Tudi ob nizu dobrih rezultatov se lahko vse hitro obrne. Položaj ni prijeten, ni najboljši, s trenutnim izkupičkom nismo zadovoljni. Ne jaz ne strokovno vodstvo ne igralci ne vodstvo kluba. Kljub vsemu ni tako tragično. Mura vendarle ni osma, deveta, ali z ogromnim zaostankom do mest, ki vodijo na evropska tekmovanja. Včasih je bila na teh mestih, pa so bili pritiski manjši, vendar to ni opravičilo. Nismo zadovoljni, o vsem drugem odloča vodstvo kluba," pravi Damir Čontala.
