Kakšno je novo igrišče v Fazaneriji? Pojasnilo iz Mure pove vse: Počutiš se kot v Angliji! Čutiš, da so gledalci ...

Spet bomo ponovili (in če bo treba tudi ponavljali), da je bila tekma med Muro in Domžalami najlepša reklama za slovenski klubski nogomet, o katerem mnogi na sončni strani Alp še vedno težko najdejo pretirano lepe besede. "Vsekakor, to zagotovo drži. Verjamem, da so uživali tako tisti, ki so bili na stadionu, kot vsi tisti, ki so preizkušnjo spremljali prek televizijskega prenosa. Za gledalce je bilo zares vrhunsko, za nas igralce malce manj, ampak na koncu se je le razpletlo, kot smo lahko le želeli. Kar zadeva takšne in drugačne komentarje ter ocene o ligi, menim, da je podcenjevanja preveč. Vse vendarle ni tako slabo, kot bi nekateri radi prikazali. Imamo zanimivo tekmovanje na primerni kakovostni ravni, kar je navsezadnje razkril nedeljski dvoboj. Tudi kulisa je bila imenitna, nadvse zanimivo dogajanje je spremljalo odlično ozračje na tribunah. Gotovo lahko kaj pokažemo," se je odzval Žiga Kous.

Novo igrišče? Iskreno vam povem, da je bilo tako
Bil je eden od ključnih mož preobrata. Le nekaj trenutkov za tem, ko je za zadnjo tretjino dvoboja vstopil na igrišče, je podal za drugi gol, po njegovem predložku v kazenski prostor so muraši dobili najstrožjo kazen za izenačenje, sodeloval je tudi pri golu za končnih 4:3. Tako bogatih 30 minut je prava redkost. "Hja, malce se mi je 'poklopilo'. Vse je bilo super. Najbolj pomembno je, da se je na pravšnji način odzvala ekipa," je skromno pristavil kapetan in poudaril: "Odločilno je bilo, da smo vseskozi verjeli, da nam lahko uspe preobrat. Res smo verjeli. Ker smo se zavedali, da nismo bili tako slabi, kot bi lahko sklepali po rezultatu. Podoba je bila spodobna. Potek dogodkov bi bil lahko povsem drugačen, a je veliko priložnosti ostalo neizkoriščenih, imeli smo tudi kar nekaj nesreče. Ampak nismo hoteli obupati. Bilo je jasno, da nas bo gol vrnil na tekmo, na srečo nam je uspelo."

Če smo še v prejšnji sezoni pogosto pisali o "iztrošeni" igralni površini, so zdaj razmere seveda popolnoma drugačne. Zelenica je perfektna, hkrati je veliko bližje tribunam, kot je bila pred prenovo. "Tisti, ki smo že dolgo v klubu, smo imeli na prvih dveh ali treh treningih morda nekaj težav z orientacijo. Iskreno vam povem, da je bilo tako. Ker je dejstvo, da gre za veliko spremembo. Bili smo navajeni na nekaj drugega, brez pretiranega razmišljanja si v vsakem trenutku vedel, kje si. Šlo je za avtomatizme. Tudi s pomočjo pogleda na tribune, ki se je zdaj kar naenkrat spremenil, toda tovrstno privajanje je medtem postalo preteklost. O igrišču lahko rečem le, da je vrhunsko. Pohvale vodstvu kluba, da se je odločilo za ta poseg, in delavcem, ki so opravili sijajno delo. Pogoji za igranje so brezhibni," poudarja izkušeni desni bočni branilec.

Sprememba lege igrišča je kar korenito vplivala na njegov igralni položaj. Ko v napadalnih akcijah v smeri južne tribune prodira ob desni stranski črti, se tako rekoč "druži" z navijači, ki so v njegovi neposredni bližini. "To je nekaj odličnega, to predstavlja še dodatni zagon. Preprosto čutiš, da so s tabo, njihovo energijo občutiš v še večji meri. Počutiš se, kot bi igral v Angliji, kjer je ponavadi vse zelo blizu."

Težko je pojasniti
Na Richomond Parku, kjer so muraši prejšnji četrtek odigrali prvo tekmo drugega kroga kvalifikacij za konferenčno ligo, so bili še bližje. "Uf, kaj pa je bilo tam ... Odigrali smo tekmo, kakršnih nismo navajeni. Soočili smo se z neverjetno agresivnostjo tekmecev, ki jo pogosto določa sodniški kriterij, a boljše, da o tem zdaj ne razpravljamo. Poleg tega so imeli nogometaši St. Patrick'sa izjemno glasno podporo, ki jih je delala še močnejše. Bilo je zelo težko," je začel pripovedovati Žiga Kous, a smo ga ob omembi glasnosti prekinili. Tudi Damir Čontala je po tekmi razlagal, da so bili nasveti njegovim varovancem skoraj nemogoči, toda kako pojasniti tistim, ki jih na stadionu ni bilo, da je tako visoke decibele ustvarilo vsega nekaj manj kot tri tisoč ljudi? "Veste kaj, to je težko razložiti. Če nisi bil tam, če tega nisi doživel, občutil, je vse skupaj težko pojasniti. Preprosto ne gre, ampak dejansko se igralci med sabo nismo slišali. Niti na meter razdalje. Verjemite, da ne pretiravam, ritem je bil prav tako strašen. Bilo je divje, zelo smo trpeli, a zdržali. Saj smo vedeli, kaj nas čaka. Trener nas je pripravljal na nalete tekmecev zlasti v uvodnih minutah, toda nismo si predstavljali, da v takšni obliki. V preteklosti smo bili pogosto pod velikim pritiskom nasprotnikov in njihovih navijačev. Za nami je kar nekaj preizkušenj pred zelo velikim številom gledalcev, toda to, kar smo prestali v Dublinu, je bilo nekaj edinstvenega."

Znova jih potrebujemo. Pomenijo nam ogromno!
In kakšna naj bi bila zgodba v Fazaneriji? Bi bili lahko Irci tako agresivni tudi na ravnici, ali je "pena na ustih" v veliki meri vendarle posledica domačega okolja in vsega, kar spada zraven? "Mislim, da smo na našem igrišču v manjši prednosti, ampak vseeno menim oziroma sem prepričan, da St. Patrick's od svojega načina igre ne bo odstopal. Izjemna agresivnost je zaščitni znak Ircev in nikakršnega dvoma ni, da nas čaka težko delo. Zelo, zelo težko, vendar seveda zaupamo v svoje sposobnosti in verjamem, da se nam bo uspelo uvrstiti v naslednji krog tekmovanja. Na področju dinamike bomo morali odgovoriti z enako mero, od prve do zadnje minute si moramo prizadevati ohraniti zbranost na čim višji ravni. V obrambi bosta potrebni zanesljivost, kompaktnost, v napadu zgledna učinkovitost. Ko se bo ponudila priložnost, jo bo treba izkoristiti, na evropskih preizkušnjah jih ni ravno veliko, predvsem ne smemo sprejeti njihovega 'dirkanja'. Mi moramo biti tisti, ki bomo narekovali ritem," odgovarja kapetan soboškega prvoligaša.

Tako kot prejšnji teden St. Patrick's, bo v jutrišnjem večeru tudi Mura imela pomoč 12. igralca. Vstopnice se odlično prodajajo, tribune se lepo polnijo. "Čudovito! To me neizmerno veseli. Vsi vemo, kako pomembni so za nas navijači, kakšen je njihov pomen pri dozdajšnjih dosežkih. So naša dodatna moč. Tako s Sfintulom kot z Domžalami so bili čudoviti in nas spodbujali tudi v zahtevnih trenutkih. Niso nam obrnili hrbta. Ko nam je bilo najtežje, so nas dvignili. V četrtkovem večeru jih znova potrebujemo, z njihovo pomočjo bo želeni cilj vsekakor lažje uresničljiv. Ogromno nam pomenijo," je za konec poudaril Žiga Kous.