Prepričane je težko prepričati, toda vsi tisti, ki še vedno vztrajajo pri tem, da so dobre tekme v slovenski prvoligaški druščini tako rekoč izključene, bi morali videti nedeljsko na Bonifiki. Štirje goli, eden med njimi je bil velemojstrovina, primerna dinamika, lepe poteze, razburljivost, kakšna polemična sodniška odločitev, nekaj pridiha drame ... Za to se izplača kupiti vstopnico, na igrišču ni manjkalo skoraj nič - ob njem pač. Kulisa za spektakel je bila preskromna, ob polnih tribunah pa bi bil 'paket' evropski. "Iskreno mi je žal, da ni več gledalcev. Mislim, da si fantje to zaslužijo. Morda nisem povsem racionalen, ampak zdi se mi, da je bila tekma res dobra," je bil nad obiskom razočaran Zoran Zeljković.
A kljub kančku grenkobe zaradi pogleda na vse tiste prazne sedeže je v nedeljskem večeru prevladovalo zadovoljstvo. "Pripravili smo si ogromno priložnosti, po dokaj zgodnjem vodstvu bi lahko prednost kmalu še povišali. Na trenutke smo tudi malce trpeli in imeli nekaj sreče, zlasti na začetku drugega polčasa. V nadaljevanje smo vstopili slabše, kot smo si zamislili, toda potem smo se znali odzvati ter dosegli namen. Kot trener si želim, da bi bilo manj stresno, ampak ob tem ne smemo pozabiti, da Celjani premorejo veliko kakovosti in izkušenj. Hkrati so bili neobremenjeni, mi pa smo morali zmagati. To je v določeni meri vplivalo na našo podobo, ampak na igralce sem zelo ponosen."
Tekmeca se bosta znova srečala že 21. aprila, vendar bi težko rekli, da sta se trenerja na spopad v polfinalu pokalnega tekmovanja kaj prida ozirala. "Mi se prav gotovo nismo. Gremo iz tekme v tekmo, tako moramo nadaljevati. O pokalu bomo razmišljali in se pogovarjali, ko bo čas za to. Izkušnje so me naučile, da preračunljivost ne prinese nič dobrega. Naš cilj je bil zagotoviti si nastop v evropskem pokalu. Verjamem, da nam bo to uspelo in da smo s to zmago naredili velik korak proti temu. Toda ne mislimo se zaustavljati. Ne smemo se. Spomnimo se, da je Mura lani po 30. krogu za prvim mestom zaostajala za osem točk, potem pa osvojila naslov prvaka. Naša liga je zelo izenačena. Če samo pomisliš, da si nekaj naredil, lahko hitro padeš, hitro sledi kazen. Nadvse sem vesel vsega, kar nam je uspelo v dozdajšnjem delu sezone, a se po drugi strani prav tako zavedam, da nismo naredili še ničesar," je poudaril Zoran Zeljković.
Ne bi bilo pošteno, če se ne bi še enkrat dotaknili trenutka čarovnije. Zanj je poskrbel Kaheem Parris. Z golom, ki bi se mu klanjali tudi v najmočnejših ligah v Evropi in na svetu. Po dolgi diagonalni podaji Ivana Borne Jelića Balte je 22-letni Jamajčan sprejel žogo ob desni stranski črti in se na sijajen način znebil Grigorija Morozova, nato pa krenil v kazenski prostor, kjer je dvakrat 'zavrtel' Tamarja Svetlina, nato pa s prefinjenim strelom zatresel mrežo. Kapo dol za mojstrovino, ki je vredna nakupa vstopnice. Kako je 'golaso' videl trener? "Hja, jaz to velikokrat vidim na treningu," se je odzval 41-letni strokovnjak na rumeno-modri klopi, sledil pa je zanimiv dodatek. "Vem, kaj zmore, in verjemite mi, da kaže šele 50 odstotkov tega, česar je sposoben."
Če bi iskali dlako v jajcu, bi lahko rekli, da mu manjka še nekaj več stanovitnosti. "Treba je vedeti in upoštevati, da se nasprotniki na Kaheema zelo dobro pripravljajo, ga podvajajo. Kdaj pa kdaj sem jezen nanj, ker je na trenutke preveč površen. Predvsem pri sprejemih. Če bi bil v ključnih trenutkih bolj zbran, bi mu proti Celju lahko uspel hat-trick. Vedno znova ga opozarjam. Morda to na treningih včasih narobe razume, ampak mu 'težim'. Ker vem, da lahko."
Boj za evropsko vozovnico je medtem kakopak dobil dodatek – boj za prvenstveno lovoriko. Koprčani Mariboru na vrhu ne dovoljujejo povsem mirnega spanca. "Osredotočeni smo nase, z drugimi se nočemo obremenjevati. Spet bom ponovil, da je najpomembnejša vsaka naslednja preizkušnja, na vsako se moramo čim bolje pripraviti. Vztrajati moramo pri takšni miselnosti, že od prvega dne skupnega dela pa verjamemo, da smo sposobni velikih stvari. To moramo seveda vedno znova dokazovati in zelo me veseli, da fantje to počnejo."
Ampak obdobje, ko potegovanje za najvišja mesta na lestvici ni predstavljalo pretežkega bremena, je bržčas preteklost. Težko bi bilo verjeti, da v slačilnici v končnici prvenstva ni zaznati pritiska, ki ga prinašajo preizkušnje z velikim vložkom. "Priznam, da ga čutimo že nekaj časa. Drži, da smo bili v prvem delu v največji meri razbremenjeni, a ko si enkrat blizu vrha, ko si že dalj časa v takšnem položaju, kot smo mi, se je pritisku nemogoče povsem izogniti. Občutiš ga. Ampak s tem ni nič narobe. S tem se moraš znati spoprijeti, saj samo tako lahko rasteš. Najboljši se pod pritiskom znajo odzvati," se zaveda Zoran Zeljković.
