Nepisano pravilo je, da zasluge za zmage pripadajo igralcem, za poraze so krivi trenerji, ampak uspeh Mure v Šiški vendarle ne spada v to kategorijo. To je bila tipična tekma, ki jo je dobil trener. Kakopak v navezi s svojimi varovanci. Če ne bi dosledno uresničevali njegovih zamisli, bi bil vsakršen taktičen načrt zaman, nedeljski proti Bravu je bil zelo jasen. In takšen, kot ga pri črno-belih nismo bili navajeni. Toda za Prekmurce je kakopak najpomembnejše spoznanje, da so dosegli namen, prekinili urok stadiona v severnem delu Ljubljane, hkrati prekinili še izjemen rumeni niz neporaženosti, ki je trajal 11 preizkušenj, in osvojili pomembne točke, s katerimi 'dihajo za ovratnik' Mariboru in Olimpiji.
Zasedba iz Fazanerije je z zgoščeno postavitvijo na svoji polovici igrišča preprečila Bravu, da bi lahko uporabil svoje najmočnejše orožje, prostora za protinapade preprosto ni bilo. "Nadvse zanimivo je, kako zelo se nam je Mura prilagodila, verjetno tudi svoji trenutni situaciji. Gostje so bili celotno srečanje v 'nizkem bloku' in čakali na protinapade, kar za njih ni značilno," je poudaril tudi Dejan Grabić in v nadaljevanju priznal: "Za nas je bila netipična situacija, da smo imeli tolikšno posest žoge."
Ob takšni podobi so imeli gostitelji kar nekaj težav. "Lahko rečem, da so bili fantje kar malce šokirani, kolikokrat smo z lahkoto prišli na polovico nasprotnika, a potem nismo znali igrati našega nogometa naprej. Škoda, škoda ... Nismo imeli ideje, s katero bi igrali bolj neposredno proti vratom. Tekma je bila tako počasna, da našega DNK, kot radi pravimo, nismo znali izvajati."
Trener Mure ni slepomišil, stvari se ni trudil olepševati. Prikimal je temu, da si je njegova ekipa tokrat nadela 'delovne uniforme'. "Natanko tako, pošteno je reči, da smo oddelali tekmo. Takšen je bil tudi dogovor, nadvse pomembno pa je, da smo bili energijsko na visoki ravni in zelo željni uspeha. Tega ne smemo izgubljati," je bil jasen Ante Šimundža.
Razlaga, zakaj je umetniški vtis potisnil močno v ozadje, je bila logična. "Poglejte, specifika tega igrišča je zelo posebna. Je majhno, suho, neravno ... Ni naključje, da Ljubljančani doma igrajo na tak način, kot igrajo. In to počnejo odlično, perfektno, ampak videli ste, da v postavitvi, ko se jim postaviš nazaj, prav tako nimajo rešitev. Prilagodili smo se nasprotniku in razmeram. S preskakovanjem igre in lovljenjem tako imenovanih 'drugih žog' ter bili v tem kar uspešni. Zakaj bi mi bili ovce in vedno zaletavi?! Ni vedno dan za spektakel. Pomembno je, da smo oddelali tekmo in z nekaterimi rotacijami ter postavitvijo dobili želeno energijo. Fantom za vloženi trud lahko le čestitam, o igri bi težko debatirali."
