Celjani so se sredi tedna začeli pripravljati na prihajajoče izzive, med katerimi bo kakopak tudi nastop v kvalifikacijah za ligo prvakov. "Malce sem si že pogledal, koga vse bi nam lahko žreb namenil. Nekatere ekipe so zelo močne, a so tudi takšne, za katere bi si želeli, da bi bile na nasprotni strani. Ampak kdorkoli bo tekmec, bo treba 'skakati na glavo'. V dozdajšnji karieri sem z Dinamom igral ligo prvakov za mlade, zdaj je pred menoj prvi evropski nastop v članski konkurenci. Seveda sem neizmerno motiviran. Vsi smo in komaj čakamo, da se bomo lahko predstavili na mednarodnem prizorišču. Letošnje kvalifikacije bodo zaradi le ene tekme izjemno specifične in morda je tudi to naša priložnost. V eni preizkušnji, še zlasti na domačem igrišču, se lahko zgodi marsikaj," pravi Ivan Božić, ki ima v Celju status posojenega igralca Dinama, v pogodbi pa je določeno, da bo tako tudi v prihajajoči sezoni.
Za njim je prva slovenska sezona, ki ne bi mogla biti boljša. "Preden sem prišel, sem pol leta igral za Rudeš in z njim izpadel iz prve lige. Odhod v ta klub morda ni bila posrečena odločitev, ni bila pametna. V ekipah, ki se borijo za obstanek, napadalci težje pridejo do izraza in iskreno bom povedal, da sem imel tudi pred prihodom v Celje nekatere pomisleke. Bal sem se, da bi naredil še eno napačno potezo, nakar me je opogumil Igor Jovićević, ki je bil moj trener v B-ekipi Dinama, in potem sem kmalu spoznal, da je vse v najlepšem redu, da sem prišel v sijajno okolje. Slačilnica me je čudovito sprejela in mi olajšala prilagajanje. Mislim, da še nikoli nisem bil v zasedbi, v kateri so človeški odnosi na tako visoki ravni. Potem se je vse skupaj le stopnjevalo, začeli smo igrati vse bolje in končalo se je na najboljši možni način. Bomo videli, kako in kaj naprej. Ne vem natančno, a mislim, da me lahko Dinamo v vsakem trenutku vrne v Maksimir. Seveda bi kdaj rad zaigral v modrem dresu, to je popolnoma jasno. Lagal bi, če bi rekel karkoli drugega, to je velik klub, ki igra v ligi prvakov, vendar se s tem nočem obremenjevati in nočem preveč upati. To nikoli ni dobro, ampak poskušam zgolj opravljati svoje delo; dobro trenirati in čim bolje igrati," je poudaril član celjske 'štiriperesne deteljice', ki je sejala strah in trepet v nasprotne obrambe, poleg našega sogovornika jo seveda sestavljajo še Mitja Lotrič, Luka Kerin in Dario Vizinger. "Res smo se odlično ujeli, razumemo se med seboj, pomagamo drug drugemu. Dobro nam je šlo, ni kaj, navsezadnje smo zato tudi prvaki, zaradi tega smo seveda srečni."
