Medtem ko čakajo na (morebitno) nadaljevanje sezone, ki si ga črno-beli nadvse želijo, vodilni možje soboškega prvoligaša ne sedijo križem rok. Potem ko so po izbruhu koronavirusa poskrbeli za racionalizacijo poslovanja, so trenutno osredotočeni na pripravo ustreznih razmer za vrnitev k treningom, pogledujejo pa tudi v prihodnost; tudi ali predvsem na področju infrastrukture. V Murski Soboti ne skrivajo prizadevanj, da bi Fazanerija čim prej dobila končno podobo, vendar je jasno, da se bodo načrti zaradi pandemije malce zavlekli.
Ravnica nestrpno pričakuje dan, ko se bodo nogometne teme znova prerinile v ospredje ter bo ob jutranji kavi beseda spet tekla o rezultatih Mure in igrah varovancev Anteja Šimundže. V vmesnem obdobju se privrženci črno-belih 'hranijo' z informacijami drugačne vrste, ki pa so prav tako pomembne. V zadnjem obdobju je precej govora o Fazaneriji: o sprotnih posodobitvah, ki jih doživlja soboški stadion, in predvsem o tem, ali je zgolj pobožna želja, da bi v bližnji prihodnosti naposled lahko dobil končno podobo, ali pa je takšen scenarij vendarle uresničljiv.
Ima nekaj privlačnega, ampak ...
Navijači Mure dom svojega priljubljenega kluba kakopak obožujejo. Ker ima dušo, kot radi rečemo, na njem je nekaj privlačnega, ozračje ob polnih tribunah je izjemno, toda hkrati gre za nefunkcionalen in nedokončan objekt, ki ni primerljiv niti s povprečnimi evropskimi standardi. "Seveda si želimo, da bi Fazanerija po dolgem čakanju dobila končno, celostno podobo, in po najboljših močeh si bomo prizadevali, da bi se to v doglednem času tudi zgodilo," pogosto poudarjajo odgovorni v črno-belih pisarnah, ki so vmes skrbeli za nujne popravke. "V zadnjih štirih letih je bilo v zvezi s tem postorjenega že marsikaj, veliko sredstev je v izboljšave vložil tudi klub, čeprav stadion ni naša lastnina, občina je prav tako prispevala veliko. Vedno znova se pogovarjamo, kako in kaj naprej. Osnova sta idejni projekt in pridobitev gradbenega dovoljenja za celotno Fazanerijo, ki bo v naslednjih letih dobila končno podobo. Poiskati moramo čim več virov, iz katerih bo mogoče črpati sredstva, in sestaviti finančno konstrukcijo za več let, v katerih bo stadion preoblikovan do stanja, kakršno si želimo," je v preteklem obdobju večkrat izpostavil predsednik Robert Kuzmič.
Gradnja v več fazah
Kot smo že poročali, so v prekmurskem nogometnem hramu med nogometno karanteno dokončali televizijske stolpe, prav tako počasi končujejo zamenjavo raznobarvnih sedežev s črno-belimi, v načrtu je pokritje vzhodne tribune ob kopališču, toda dolgoročni načrt je kakopak dokončanje stadiona. Idejne zasnove so narejene, potek gradnje bo odvisen od finančnih sredstev, vendar je jasno, da bo potekala v več fazah. Zlasti v nastalih razmerah, ko se posledicam pandemije ne bo mogoče izogniti, je kaj drugega utopično pričakovati; jasno je le, da bo v prvi fazi prednost imela premestitev igrišča.
"Če bomo imeli dovolj sredstev, bomo poskrbeli za hkratno gradnjo nove vzhodne tribune ter povezave med glavno in severno tribuno," je v pogovoru za Vestnik pojansil športni direktor in podpredsednik Mure Denis Rajbar. V klubu računajo na denarna sredstva Uefe za infrastrukturne namene, ki bi bila lahko na voljo leta 2021 oziroma 2022. Če sredstev za sočasno gradnjo tribun ne bo dovolj, bodo prednost verjetno namenili gradnji vzhodne tribune. Gradnja povezave med glavno in severno tribuno bo namreč najdražja, saj bo za njima še prizidek z večnamenskimi prostori, ki jih vsak ambiciozen klub nujno potrebuje.
'Podaljšanje' severne in južne tribune
Po zdajšnji idejni zasnovi bi imela Fazanerija okrog osem tisoč sedežev; na novi vzhodni tribuni približno 1800, v povezavi med glavno in severno tribuno okrog 1400 sedežev. Ideja, ki si jo bodo prizadevali uresničiti, je tudi dograditev severne in južne tribune na spodnjem delu z namenom, da bi ju podaljšali vse do igralne površine. Prostora za ta poseg je dovolj in igrišča ne bi bilo treba krajšati, a Denis Rajbar hkrati opozarja, da je na seznamu seveda še kup pogojev, ki jih bo s prihodnjimi naložbami treba izpolniti.
