Slovenskih nogometašev ali klubov seveda ni med najboljšimi na svetu, zanimivejša pa je lestvica državnih prvenstev - tudi s Slovenijo med najboljšo petdeseterico.
Razvrstitvi lahko oporekate, a ustvarjalci zatrjujejo, da je lestvica sestavljena glede na statistiko in dosežke igralcev in ekip, še posebej v mednarodnih tekmovanjih.
Prvič po letu 2009 se je na vrh prebila angleška premier liga, kar je povsem normalno. K temu so seveda pripomogli nastopi Liverpoola, Tottenhama in Manchestra Cityja v evropskih pokalih. S tem se je končala desetletna prevlada španske La Lige.
Špansko prvenstvo je zdaj na tretjem mestu, na drugega pa je iz tretjega napredovala brazilska Serie A. Četrta je istoimenska liga iz Italije, sledijo kolumbijsko, portugalsko, francosko, nizozemsko, argentinsko in nemško prvenstvo. Kako je lahko kolumbijska Primera A kvalitetnejša od francoske Ligue 1 ali nemške Bundeslige, je dober material za debato, pa vednarle ...
Od sosednjih lig je najvišje hrvaško prvenstvo na 18. mestu, srbska Superliga je dve mesti slabša. Avstrijci so na 24., Rusi z močnim prvenstvom na komaj 26., Turki, denimo, na 28. mestu. Precej višje pa Romunija, Ciper, da o Tuniziji in Maroko sploh ne govorimo.
Slovenska prva liga je na 49. mestu stisnjena v sendvič med Angolo in Južno Afriko. A še bolj bizarno od tega je 52. mesto poljske Ekstraklase in 54. mesto slovaškega prvenstva, v katerem je blestel Andraž Šporar.
Makedonsko prvenstvo je na 77., črnogorsko na 88., prvenstvo BiH pa na 95. mestu od stotih. Liga nam dobro znanih Sarajeva in Željezničarja je uspela prehiteti le Kosovo, Benin, Ruando, Ugando in Panamo.
