V zahtevnih razmerah kakovost ni bila na pretirano visoko ravni, toda tekma med Bravom in Muro je bila gledljiva, bila je zanimiva in bila je dramatična. Ali če hočete še krajši opis: bila je kaotična. Polna vzponov in padcev, nihanj na obeh straneh je bilo zares veliko. Za okus trenerjev vsekakor preveč.
"Odlično smo začeli, lahko bi imeli tudi dva gola prednosti, nato pa smo se ustavili. Ne vem, zakaj, ni mi jasno. Nismo več sprintali, v dvobojih smo zamujali in v bistvu sami dvignili tekmece, ki so zasluženo izenačili," je pripovedoval Ante Šimundža, ki je bil zaradi vstopa v drugi polčas upravičeno še bolj nejevoljen. "Grozno! Spet ne vem, kako, zakaj ... Dogajale so se stvari, ki se nikakor ne bi smele, približno 20 minut smo trpeli, nato se je nekaj premaknilo. Vzpostavili smo ravnotežje in z določenimi spremembami prišli do želenega ritma ter izenačenja. Lahko bi zadeli še četrtič, a pošteno povedano, to ne bi bilo zasluženo. Delitev plena je najbolj pravična."
Pri črno-belih do zdaj nismo bili navajeni, da taktične sheme v določenem obdobju povsem padejo ... "Vračali smo se po precejšnjem zaostanku, kar je pozitivno, prav tako kot spoznanje, da smo ostali v nizu neporaženosti, ampak s podobo ekipe ne morem biti zadovoljen. Na začetku drugega dela je bila na igrišču anarhija, v ekipi je bila anarhija. Nismo imeli razporeda, bili smo neprepoznavni. Mislim, da se nam je to zgodilo prvič, odkar sem prevzel vodenje moštva. Ni se nam v drugi ligi, ni se nam do zdaj v prvoligaški druščini. Je pa to obenem nova izkušnja, ki jo moramo 'predelati', prav tako je dobro, da smo se vendarle relativno hitro spet zbrali," je razpredal mariborski strokovnjak na klopi murašev in dal jasno vedeti, kaj je osnovni namen pred prihajajočimi izzivi: "V igri se moramo vrniti h koreninam."
