Glede na vašo zgodovino poškodb moramo začeti s tem vprašanjem: kakšno je vaše zdravstveno stanje danes?
Počutim se odlično. Od zime, od decembra naprej sem v polnem pogonu. Pozimi sem opravil temeljit zdravniški pregled in ga prestal brez težav. Od zdravnikov sem že takrat dobil zeleno luč za treniranje na vso moč. Za menoj so zimske priprave, baza, ki je pozimi kar močna. Sicer nisem igral nič, toda ves čas sem bil v procesu treninga. Ves čas sem treniral, kdaj tudi več od ostalih. Vmes so prišle kakšne manjše nevšečnosti, kar je normalno, zdaj sem stoodstotno pripravljen.
Pravite, da ste zdravi od decembra, toda v celotni sezoni niste odigrali niti minute tekme. Kako to? So vas spet, tako kot pred letom dni, želeli poslati na posodo, pa ste jo zavrnili? Je bilo v igri kaj drugega?
Kar zadeva to, da bi me posodili, se ni dogajalo nič. Vse informacije glede morebitnega odhoda v drug klub na posodo sem izvedel prek medijev. Nihče me ni vprašal, ali bi šel na posodo, ali mi rekel, da bi bilo zame dobro, če bi šel. Ni bilo nikakršnega govora o tem.
Darko Milanič nam je pozimi dejal, da boste morda odšli na posodo. Ko ste ostali, smo vsi predvidevali, da računa na vas. Kako ste komunicirali s trenerjem, ko ste se vrnili po poškodbi? Vam je dal vedeti, da računa na vas? Ste bili v enakovrednem položaju z ostalimi nogometaši?
Ker sem bil toliko časa poškodovan, imel sem težave s tetivo, so morali v Maribor pripeljati novega igralca. Ko sem se vrnil, niso vedeli, kaj in kako, spet so pripeljali nove igralce. Prišel je Milec, prišel je Ivković, potem je prišel še Klinar. To je normalno, to je nogomet. Klub mora gledati nase, da je pokrit na vseh položajih. Prišel sem v položaj, ko sem se to zimo vrnil po poškodbi, ko je bil Maribor pokrit na vseh položajih z dvema igralcema. Vedel sem, da bo boj, da bo težko. Enkrat sem bil v pisarni pri Milaniču, kazal mi je posnetke s treningov in mi govoril, kako in kaj naj delam. Takrat sem dobil občutek, da mogoče celo računa name. Toda nadaljnje komunikacije ni bilo več oziroma je bila slaba.
Sami ste povedali, da je Maribor dobro pokrit. In zdelo se je, da boste priložnost dobili le, če se bo kdo poškodoval. In se je. Več se jih je. Pa vseeno niste dobili priložnosti. Še več, pred vami je v osrčju obrambe zaigral celo vezist.
To je bilo najtežje obdobje. Dejansko se je našla priložnost, da bi lahko igral. Šuler, Uskoković, Milec, Viler, vsi so odpadli. Bilo je obdobje, ko je imel Milanič na voljo samo štiri branilce. Tako da bi moral dobiti priložnost. Bil sem tukaj, toda zdaj ko gledam nazaj ... Ne, ni bilo možnosti, da bi igral. Spomladi se z Milaničem nikakor nisva našla. Z njegove strani ni bilo nobenega odnosa. In spomladi mi je vse bolj postajalo jasno, da je to to. Sprijaznil sem se, da ne smem več upati, da je to trenutno moj status. Status, kakršnega so imeli že številni pred mano. Zavedal sem se, da imam zdaj tudi jaz ta status in da se moram sprijazniti s tem, da bo lažje zame in za vse doma.
Status, ki so ga imeli že številni pred vami. Koga imate v mislih?
Prvi mi pride na misel Mertelj. Pa Bohar. In tako dalje.
Kaj točno pomeni ta »status«?
To je status, ko padeš v nemilost. Ko se mora zgoditi čudež, da prideš v postavo. Ko si odmaknjen. Ko si lahko najboljši, najslabši, pa bo enako. Lahko se jih osem, devet poškoduje, pa ti ne boš igral. To je ta status.
Ste imeli pri vsem tem podporo pri kakšnem soigralcu?
Skoraj vso pomlad je bila skupina, mi smo ji rekli TNT. Bajde, Kramarič, Nardin, jaz. Igralci, ki nismo igrali, ki smo bili zunaj kadra in po katerih je trener ves čas udrihal na nedeljskih treningih. Bili smo si v oporo. Ker enkrat je bil en »na tapeti«, drugič drug. Čutili smo drug drugega. Ko smo po treningu prišli v garderobo, smo se malce pomenili in bilo nam je lažje.
Ste poskušali med sezono poiskati odgovore pri Milaniču? Zahoviću?
Do Zlatka nisem šel, ker je trener odgovoren za ta vprašanja. Iskreno povedano ...
CELOTEN INTERVJU Z DENISOM ŠMEJEM SI LAHKO PREBERETE SAMO V PONEDELJKOVI TISKANI IZDAJI EKIPE SN, KI JE NA VOLJO TUDI NA TRAFIKA24.SI!
