Na igrišču je preživel zgolj 13 minut, ko je v bolečinah zapustil zelenico v Novi Gorici, kjer so Ankarančani igrali domače tekme v spomladanskem delu prejšnje sezone. Usoden je bil nepreviden start Erika Glihe in nesrečni Šme si je strgal sprednjo križno vez. Potrebna je bila operacija in dolgotrajno okrevanje. Po točno 237 dneh oziroma sedmih mesecih in 23 dneh je Šme znova odigral tekmo. Zaigral je v drugem polčasu dvoboja z Rudarjem.
»Denis se je vrnil po zares dolgem času. Da se je vrnil na igrišče, je zanj seveda izredno pozitivno. Teh 45 minut je zdaj za njim, je živ in zdrav, zgodilo se ni nič slabega. Zdaj bo treba začeti še bolj trdo delati. Si reči ’OK, sem živ in zdrav, zdaj pa gremo!’ Zgrabiti mora priložnost, biti na treningu zelo ambiciozen. Bolj živ, kot je bil do zdaj. Logično, da po takšni poškodbi ne more biti že na prvih treningih tako živ. Vsak dan mora biti boljši,« je po pripravljalni tekmi z Rudarjem Šmejevo vrnitev pokomentiral Darko Milanič.
Pred maloštevilne novinarske mikrofone je stopil tudi Šme, na njegovem obrazu je bilo zaznati veliko olajšanja, saj je poškodba končno stvar preteklosti. V zadnjih letih je imel ogromno težav s poškodbami, zato je bilo veselje ob ponovnem igranju jasno povsem razumljivo. »Od operacije je minilo že sedem mesecev. Zdravniki so mi dali zeleno luč, v Moravskih Toplicah sem treniral z ekipo. Morda so me pri kakšnem teku 'šparali', to pa je bilo tudi vse. Zadovoljen sem, srečen, da je prvih 45 minut za mano,« je z nasmeškom na obrazu dejal Šme. In dodal: »Občutki so super. V enem obdobju, tam okrog 70. minute, je bilo težko, ker se le pozna ta dolg premor. A bom. Prihajam za soigralci in jih bom prej ali slej ulovil. Se že veselim naslednjih tednov.«
