Koprski nogometaši so prvi del prvenstva na tretjeligaškem zahodu končali na prvem mestu. Pričakovano! Organizacijsko in finančno so daleč pred tekmeci, na neki način so za njih ‘vesoljska ladja’, kakovostna razlika na igrišču je vendarle nekoliko manjša. Kozlički so na 16 preizkušnjah dvakrat okusili grenkobo poraza in imajo na vrhu lestvice tri točke naskoka pred Tolminom, ki ga prav tako mika napredovanje med drugoligaše, v prvem spomladanskem krogu se bo zgodil medsebojni spopad vodilnih ekip.
Pred zimskim oddihom so Damir Milinović in njegovi varovanci z 8:0 ugnali Jadran Hrpelje-Kozino, toda edini rezultat, ki je prejšnji konec tedna zanimal prebivalce Kopra, je bil vendarle volilni. V boju za župana se je zgodila srhljivka. Aleš Bržan je dobil sedem glasov več kot Boris Popović, takšen razplet bi utegnil pomembno vplivati tudi na dogajanje na Bonifiki. Ali pač ne? Odgovor(e) smo poskušali poiskati pri športnem direktorju. »Lahko govorim o tem, vendar bi hkrati rad poudaril, da bom govoril v svojem imenu. Ne kot športni direktor Kopra, prav tako moja razmišljanja ne predstavljajo stališča kluba, ampak so moja osebna,« se je uvodoma odzval Boško Županović.
Župan ni vplival na moje delo
»Politika me nikoli ni zanimala. Če bi me, bi verjetno imel ambicije tudi na tem področju. Kar zadeva volitve za koprskega župana, vem to, kar vedo vsi. Tisto, kar lahko preberem v medijih. V tem trenutku res ne vem, v kolikšni meri in kako bi vplivalo na klub, če bi Boris Popović naposled izgubil volitve, dejstvo pa je, da je bil vseskozi naš odličen zaveznik. Odkar sem v Kopru, je bila podpora mesta na vrhunski ravni. Na vseh področjih. Imamo vse, kar športni kolektiv v nekem lokalnem okolju lahko ima. Kot župan je Boris Popović FC Koper namenjal veliko pozornost. Bdel je nad klubom, zanimalo ga je, kaj se dogaja. Vse z namenom, da bi priskočil na pomoč, če bi bilo potrebno. Name se nikoli ni obrnil avtoritativno, da bi mi denimo dajal kakršnakoli navodila, nikoli ni niti poskušal vplivati na moje delo,« pravi športni direktor Kopra.
Nikakršna skrivnost ni, da so se volitve razpletle tudi tako, kot si je želel Milan Mandarić. Oziroma vsaj kaže, da se bodo. Znano je, v kakšnih odnosih sta z Borisom Popovićem. »Žal mi je, da je nogomet na Obali danes v tako skromnem stanju zaradi arogantnega in brezobzirnega župana, ki je iz kluba pregnal mnoge ljudi, ki so delali v njegovo dobro, pripeljal pa je ljudi sumljivih moralnih in drugih načel, ki škodujejo nogometu, a služijo županu. Ni v mojem slogu komentirati dogajanje drugod, toda v koprskem županu vidim znani filmski lik Borata,« je bil pred približno mesecem in pol v pogovoru za Slovenske novice jasen predsednik Olimpije, a to še ni bilo vse. Svoja razmišljanja je še dodatno začinil: »Ponovno sem pripravljen pomagati nogometašem ter vsem, ki imajo radi nogomet v Kopru in so z mano v stiku. To bom tudi storil, ko Boris Popović ne bo več župan.«
Nebulozno mi je poslušati takšne napovedi
Bi se zdaj res lahko zgodilo, da bi se Milan Mandarić vrnil na Bonifiko? »Ker uradnih rezultatov volitev vendarle še ni, lahko o tem govorim le hipotetično. Po eni strani mi je kot menedžerju, po drugi kot pravniku in po tretji kot športnemu delavcu nebulozno poslušati nekoga, ki govori o tem, da bo kar prevzel določen klub. Ker ni dovolj prinesti torbe z nekaj milijoni evrov in reči ‘jaz sem zdaj gospodar tega kluba’,« je povedal snovalec kadrovske politike v koprskem tretjeligašu, toda želeli smo bolj konkreten odgovor. »Gospod Mandarić je po mojem vedenju uspešen poslovni človek. In bogat človek, ki ima očitno na voljo višek kapitala, kar mu omogoča, da se lahko igra neke svoje igrice, ki ga v njegovi življenjski dobi razveseljujejo. Ne vem, morda bi jaz na njegovem mestu počel enako. Uspešnemu poslovnežu, ki je navajen na življenje na ‘visokih obratih’, se ni lahko kar tako ustaviti. Moraš nadaljevati živeti, v nasprotnem primeru je s teboj konec. Verjamem, da je to za Milana Mandarića neke vrste terapija, kar pozdravljam. Strinjam se z vodilom, da ni treba čakati na upokojitev, temveč je treba živeti življenje, dokler je le mogoče. Dokler je človek tega miselno in telesno sposoben. Toda po drugi strani se potem prav tako lahko zgodi, da hitro izgubiš stik s stvarnostjo. In z zgražanjem bi zavrnil vsakršno možnost takšnega konstrukta, da bi bogat človek, kakršen je Milan Mandarić, prišel v klub, ga kupil in krojil svojo kadrovsko politiko. A prav tako lahko rečem, da se česa takega ne bojim oziroma o tem sploh ne razmišljam, ker vem, da je moja misija v Kopru izključno in samo športna. Rad imam Koper, proti temu okolju nimam nikakršne negativne ambicije, še zlasti ne proti klubu. Svoje delo opravljam po najboljših močeh.«
CELOTEN ČLANEK SI LAHKO PREBRETE SAMO V ČETRTKOVI TISKANI IZDAJI EKIPE SN, KI JE NA VOLJO TUDI NA TRAFIKA24.SI!
