Kako to, da prihaja v vaši ekipi do toliko izključitev? Domžalski igralci kar pogosto dobivajo rdeče kartone.
Na zadnjih tekmah je to klasična zgodba, ki se dogaja ob menjavah igralcev. Dejstvo je, da na igrišču nismo videti tako, kot bi si želeli. Tudi mi smo se začeli prilagajati določenim stvarem. In ker nam vse skupaj v rezultatskem smislu ne gre tako, kot bi si želeli, je med igralci zagotovo prisotne nekoliko nervoze. Rdeči kartoni so v neki meri tudi posledica tega. Je pa res, da se pri teh rdečih kartonih včasih vprašaš tudi o sodniškem kriteriju.
Malce nenavadno je, da ste tako nedisciplinirani, glede na to, da niti Domžale niti vi kot trener niste nikoli sloveli kot trdo moštvo.
Nekatere stvari so se za nas obrnile v neželeno smer. Priznati je treba, da smo za marsikaj krivi sami. S prstom ne bom kazal na nobenega, toda analize določenih situacij so pokazale stvari, ki bi jih kot trener težko sprejel. Toda mi iščemo vzroke za nastalo situacijo pri sebi. Trenutno je največja težava v tem, da premalo tečemo in da smo, kljub temu da se v tem trenutku sliši precej smešno, premalo agresivni. Ekipno smo premalo agresivni, potem pa se agresivnost kaže v posamičnih vložkih, ki so nato kaznovani. V osnovi moramo ekipno agresivnost dvigniti na višjo raven, več teči, predvsem pa smo v napadu trenutno precej slabši, kot bi si želeli. No, pa tudi naša uigranost ni na taki ravni, kot bi si jaz kot trener želel.
Dogajajo se vam padci zbranosti, saj zadetke dobivate v zgoščenih minutah ob koncu srečanja.
Vse tekme analiziramo temeljito. Rešitve iščemo tudi z igralci, toda v tem trenutku, do zdaj, jih še nismo našli. Obe zadnji dve tekmi smo izgubili, proti Muri smo izgubili točko, v zadnjih petih minutah. Ne moremo se izgovarjati, da igralci nimajo izkušenj, saj jih imajo dovolj. Zagotovo si ne bi smeli dovoliti na tak način prejemati zadetke v zadnjih minutah in si samo še bolj otežiti situacijo in ne pripeljati tekme do konca tako, kot si želimo. V tem trenutku nimam odgovora na to. Iščem ga, iščem rešitve. Dejstvo je, da nismo zadovoljni s stanjem, kakršno je trenutno na prvenstveni lestvici, kakšne igre kažemo, in sami od sebe zahtevamo več.
Domžale so za igralce dokaj varno okolje. Ni hudega pritiska rezultata in igralci lahko zapadejo v tako imenovano igralsko melanholijo. To je lahko zelo nevarno.
Se absolutno strinjam. V vrhunskem športu je to ena največjih pasti. Sem pristaš tega, da se igralcem po eni strani omogoči vse, kar je mogoče, govorim o pogojih, po drugi strani pa jim jaz kot trener ne pustim, da zapadejo v igralsko melanholijo. Slednje je lahko velika past, s katero se soočamo v bistvu že tretje leto zapored. Nobenega igralca, ki je sprejel kritiko in ki je sprejel pot, ni več z nami. V zadnjih treh letih smo prodali 13 igralcev oziroma jim omogočili igranje na višji ravni, kar pomeni, da smo delali dobro. In od tega koncepta ne bomo odstopili. Zdaj pa – ali se bomo vsi skupaj vrnili na to pot ali pa bo slabo za vse. Ne samo zame, ampak tudi za ...
Ste strog, trd trener? Stojite za svojo vizijo in začrtano potjo?
Da, zelo.
Do vseh? Do vseh igralcev enako, ne glede na leta in izkušnje? Obravnavate enako Adama Gnezdo Čerina in Agima Ibraimija?
Zagotovo. V takih stvari ne odstopam od svojih načel. Igralci imajo jasna pravila. Normalno je, da ima posamezen igralec lahko različen status, toda le znotraj moštva. Glede igre oziroma pri pogovoru o tekmi pa me take stvari ne zanimajo. Mene zanima tekma, mene zanima agresivnost, mene v napadu zanima hitrost, v obrambi zanesljivost ... Vsega tega pa v tem trenutku še nismo uspeli uskladiti. Trdo delamo na tem, da bi spet prišli na raven. Igralce si prizadevam vrniti na raven, ki si je želim.
Govorilo se je, vsaj v hrvaških medijih je bilo zapisano, da ste bili po odstopu Matjaža Keka eden od kandidatov za trenerja Rijeke. Ste bili res v kakršnihkoli stikih z njihovim vodstvom?
V zadnjem obdobju ne, prej pa sem bil.
CELOTEN INTERVJU S SIMONOM ROŽMANOM SI LAHKO PREBERETE SAMO V ČETRTKOVI TISKANI IZDAJI EKIPE SN, KI JE NA VOLJO TUDI NA TRAFIKA24.SI!
